'Zadnje čase smo tako izgubljeni, da smo pozabili kdo smo'

Sam Smith, z oskarjem nagrajeni pevec, se je v okviru svoje turneje za promocijo drugega albuma The Thrill of It All ustavil na Dunaju in tako dal možnost tudi svojim slovenskim oboževalcem, da si ga ogledajo malo bližje.

Album je Smith izdal 3. novembra leta 2017, s turnejo pa začel letos 20. marca v svoji rodni Veliki Britaniji. Dunaj je bil njegova sedemnajsta postojanka na turneji, že na začetku pa je pevec povedal, da se tokrat počuti res spočitega, saj je bil pred tem koncertom prvič dva dni prost in si je baterije lahko napolnil doma, z družino.

Že na začetku aplavzi navdušenja

Na koncertu z res dodelano scenografijo je publiko s polurnim nastopom ogrel ljudem še dokaj nepoznani pevec Lewis Capaldi, ki je na ogromen oder sprva prišel sam s kitaro okrog vratu in z glasom napolnil ogromno dunajsko dvorano, ki sprejme 16.000 ljudi. Čeprav ljudje še niso poznali besedil njegovih pesmi, da bi z njim prepevali vsako besedo, je že med pesmimi požel spontane aplavze navdušenja zaradi res presunljivega glasu.

Nedolgo zatem se je na odru začelo dogajati in kazalo je, da prihaja glavni nastopajoči. Stemnilo se je in sredi odra smo zleknjenega na stolu zagledali z rumeno svetlobo osvetljenega Sama Smitha. Na oder je seveda prišel s pomočjo premikajočega dela odra, ki ga je dvignil na nam vidno mesto.

Pred njegovim odrom se je na ekranih izpisal citat, ki je pozival k temu, naj izklopimo svoje telefone, vseboval pa je tudi verz iz njegove pesmi One Day At a Time - "Prosim, dajmo danes vsi izključiti naše telefone. Zadnje čase smo tako izgubljeni, da smo pozabili kdo smo". Ta poziv je v današnjem času, ko na koncertih svetijo samo luči telefonov in ne več vžigalniki, morda optimističen, a vendarle se je med koncertom kdaj zazdelo, da je kar veliko število ljudi res prišlo uživati v glasbi in so res upoštevali opozorilo glede telefonov.

'Čustveno prtljago pustite zunaj'

Koncert je začel s pesmijo Burnin, sedeč na stolu, šele po njej je nagovoril občinstvo v dvorani in se vsem zahvalil, da so prišli. Povedal je tudi, da je na Dunaju prvič. "Vem, da so moje pesmi precej depresivne. Napisal sem jih v res žalostnem obdobju svojega življenja in jih delil z nami. Neprestano se borimo z veliko 'sranja' in za danes si želim, da vso čustveno prtljago, ki jo nosite s seboj, pustite zunaj in z mano zapojete prav vsako besedo. Čeprav so pesmi depresivne, bi rad naredil ta večer čim bolj srečen."

In res, skozi celoten koncert je bilo čutiti to vodilo. Vse pesmi je Smith s svojim izjemnim bandom in spremljevalnimi pevci precej poživil, razen morda res najpočasnejših in najbolj osebnih balad. Iz njegovega najnovejšega albuma nismo pogrešali prav nobene pesmi, razočaral pa ni niti tistih, ki so pričakovali njegove najbolj znane pesmi. Pesem I’m not the only one s prejšnjega albuma je zapel že v uvodnih minutah koncerta, potem pa je v krogu s svojimi spremljevalnimi pevci zapel nekaj kitic občinstvu nepoznane pesmi, ki je pripovedovala  o njegovi ljubezni do petja in razlogih, zakaj to počne. Ni manjkala niti pesem Nirvana, za katero je povedal, da je ena izmed prvih, ki jih je izdal, v nasprotju z njegovimi zdajšnjimi pa je bila veliko bolj poskočna.

Za poznan hit Lay me down je dejal, da je to pesem napisal pri devetnajstih letih, ko se je prvič odselil od doma in bil stran od družine. "Počutil sem se zelo osamljenega in ta čustva sem prelil v to pesem. Pomagalo je," je zbranim razložil Smith.

Po tem je pevec izginil z odra, pesem pa so dokončali spremljevalni pevci. Ko smo že mislili, da gre za prvo pavzo večera, se je scenografija začela premikati, na odru pa sta melodijo, ki jo poznamo iz filmov o agentu 007, začela igrati izjemen čelist in pianist. V dvorani je završalo razburjenje, saj je postalo jasno, da bo Smith zapel pesem, za katero je dobil tudi oskarja - The Writing on the Wall. Pesem je bila uporabljena v Bondovem filmu iz leta 2015, Spekter. Po izjemni igri luči in premikajoči scenografiji ter odpeti pesmi je tudi Sam Smith s širokim nasmeškom dejal: "To je bilo presneto veličastno, kajne?"

Sledila je pesem Latch, ki jo je pravzaprav izdal duet Disclosure v sodelovanju s Smithom. Zapel je tudi pesem Money on my mind, za katero je v nekem intervjuju sicer dejal, da je ne mara preveč, čeprav ob petju tega ni bilo opaziti. Vzel si je tudi čas in predstavil vse člane svojega banda ter spremljevalne pevce, za dve od pevk pa še dodal, da sta prejšnji dan praznovali rojstni dan in jima zaželel vse najboljše. Govoril je sicer o rojstno dnevni pesmi, a je nadaljeval z energično pesmijo Like I can iz prejšnjega albuma, takoj zatem pa s pesmijo Restart, ki je prav tako s prejšnjega albuma In the Lonely Hour.

O ločitvi staršev

Po nekaj zaporednih pesmih brez posebnih nagovorov občinstva, razen vprašanj, če se zabavamo in zahval, da smo prišli in omogočili njegov prvi večer na Dunaju, je spregovoril o pesmi Scars. Napisal jo je skupaj s svojim najboljšim prijateljem, ki je tudi njegov kitarist in ga spremlja že več let. Na kitari ga je spremljal tudi ta večer. "To je ena izmed najbolj osebnih pesmi, ki sem jih kdaj napisal. Nisem je nameraval vključiti v album … Govori o ločitvi mojih staršev, ki me je zelo prizadela. A odločil sem se, da jo bom delil z vami, mogoče bo veliko pomenila tudi komu, ki je sam šel skozi to."

V pesmi se zahvaljuje svojim staršem na nenavaden način - sicer govori o njuni ločitvi in kako je njegova mama našla nekoga drugega, ampak hkrati poudarja, kako so v zadnjih petih letih vsi (omenja tudi sestri) zrasli skozi to preizkušnjo.

'Ljubezen je ljubezen'

Po pesmi Midnight Train je med ljudi v dvorani poslal sporočilo o ljubezni. "Hočem, da je danes prav vsak izmed vas ponosen na to, kar je. Sam sem ponosen homoseksualni moški. Ljubezen je ljubezen," je Smith, ki je v partnerski zvezi z ameriškim igralcem iz Netflixove serije 13 razlogov zakaj, Brandonom Flynnom. Ljudi v dvorani so osvetlile mavrične barve, medtem ko je Sam Smith odpel pesem Him v spremljavi spremljevalnih pevcev, ki zaznamujejo to gospel pesem.

Kot domnevno zadnjo pesem, preden je zapustil oder (seveda ga je navdušena publika priklicala nazaj, kot je nenapisano pravilo na koncertih), je zapel singel Too Good at Goodbyes.

Po vrnitvi na oder se je povzpel na stopnišče, na vrhu katerega je zapel pesem Palace v duetu s spremljevalno pevko, ki je stala na dvignjenem odru, obrnjena proti Smithu. Občinstvo je pred (tokrat zares) zadnjo pesmijo počastil s svojo verjetno širši množici najbolj poznano pesmijo, Stay with Me.

Izjemen koncert, ki se je s Capaldijem začel malo čez sedmo uro zvečer, je Sam Smith zaključil petnajst minut pred enajsto s pesmijo Pray. Preden so se zatemnile luči, je sedel na stol, na katerem je tudi začel in na vseh v dvorani pustil močan pečat. Pečat glasbenika, ki ni le odličen tekstopisec in vokalist, ampak po videnem sodeč tudi skromen moški, ki izžareva resnično hvaležnost za vse, kar je v življenju dosegel.