Za pest mamljivih domačih poletnih napevov več

Ezra - Soarin

Začetek resnično namiguje na parodijo. Toda uvodno guantanamer-iranje komadu Soarin, še eni songovski dišavnici z EP-ja Good Sauce, utrdi krepák pospešek. Temu priljubljeni ljubljanski traper nato zelo suvereno sledi. Kako mu le ne bi, saj je Soarin poema o osebni rasti in posledični psihični hiper-stabilnosti. Ezra neproblematično dominanco in obvladovanje trenutka podkrepi tudi s primerjavo zasedbe Chicago Bulls, ki je imela v svojem dream teamu iz leta 1992 tudi košarkarski legendi Michaela Jordana in Scottieja Pippena. Mandolina svira, Ezra in njegova kompanjona (vizualec Karlo Kirri in glasbeni producent Hyu) pa se zmagovalno mirno peljejo mimo, ah. Življenje je žur.

Ocena: 5

Taja - Po stranpoteh

Prikupen poletni indie-pop šlagerček mariborsko pevko in avtorico vodi Po stranpoteh. Tihi in docela čutni soularski prisegi, vedno na vsaj malce poudarjeni funkovsko valujoči ritmiki, Taja ostaja zvesta tudi tokrat. Po stranpoteh brzda zmeren-do-počasnejši tempo. Vzporedno z opevanim pričakovanjem oddiha tudi v pevkinem glasovnem nastavku ni zaznati nikakršne impulzivnosti. Medosebne napetosti so preteklost, zato se (ljubezenski) optimizem spet krepi. Še ena Tajina pomirjujoča pop žlahtnost.

Ocena: 4

Mlin - Suha

Kamniški traper Mlin ga melje dalje. Tokrat je enega naših pionirskih traperjev premamila poletna romantika. Struktura Mlinovega svežega komada je raje premočrtna, kar pa pregibnega korusa pred refrenom ne zadrži pred spontanim nihajem. Sledi poudarjen vokalni tremolo, ki celoto naposled uspe pospravi v zgledno čvrst traperski format. Na trenutke se zdi, da Mlina za milimeter zanese celo proti balkanski vibraciji, kar pa niti ni odveč. Kljub vsemu se še vedno premalo slavni domači trap artist izogne načelnim produkcijskim nevarnostim. Tako njegova Suha naposled povsem prepričljivo ostane nad standardizirano slogovno gladino. Za uvrstitev na playlisto, defi.

Ocena: 4

Blaž - Dawn

Primorski minimalist Blaž se vrača, in to v povsem drugačnem ključu, ki je mladega glasbenika izzival pet petimi leti, tedaj je bil izdan njegov prvenec. Elektronikove nekdanje ultra-minimalistične jedkanice povečini organskih zvokov in sozvočij zdaj drzno prekrije hiper-energičen, cunamski big-beatovski napoj. Komad Dawn ni osiromačen niti suma hard-corovske ekstaze, pri čemer kompozicijska skorja kljub na rahlo uvedeni nervozi ostaja docela funkoidna. Blaž proti koncu skladbe odmisli psihadelijo ali že skoraj vzpostavljeno vesoljsko blodnjo po vzoru kakega Bobbyja Tanka. Namesto tega na robovih malček-tudi-Plaidovsko kaprico sklene premišljeno in zbrano. Borštnikov nagrajenc za glasbo Blaž Gracer, ki je tudi pisec in filmar, izid novega albuma (Are You A Player, založba Beton) napoveduje že za jesen.

Ocena: 5