Z glasbenega popotovanja od Kisovca do Ljubljane

1. NINETTE – Sladki greh

Startno utripanje me spomni na Kylie Minogue in njeno zimzelenko Can’t Get Out Of My Head. A se je naposled ta reminescenca le prepodila. Ninette ali Nina Radkovič je za avtorja svoje nove uspešnice izbrala Guštija. Pametno. Takoj je prepoznan njegov značilni in brezkompromisni zavoj v refren. Točno na minuti zelo nežen vokal prevzame indie-pop vrtinec, ki bi vokalno linijo lahko povsem zlomil. A se to ne zgodi. Na vrhuncu – spet tipičnega Guštijevega značilnega tonalno zadržanega – refrena bi pričakoval več vokalnega značaja, toda stvari se takoj zatem zelo lepo speljejo nazaj v kitico. In tudi ta ni brez nove prijetne kljukice. Malenkost bolj zahteven pop hit, ki si zasluži visoko oceno in čim prej tudi sestrski dodatek ali dva ali tri. Fino.  

Ocena: 4

2. ZINEDIN O. – Sinnerman

Končno nekaj drugačnega domačega hiphopa. Kdo že nima poln kufer klono-klonov KRS-Onea! Olajšanje je tu. Neznatni zasavski Kisovec nam namenja še eno atrakcijo. Kajti. Tole je nekaj, čemur bi se reklo križanec med klasičnimi Outkast in ta čas pravzaprav edino veljavno trapovsko valuto. Podlago je sproduciral Jernej Drnovšek, bolj znan kot Dvided21. Odlična je in zelo pristoji anglistu, ki je ne pusti motiti niti za pol beata. Če se kdor koli želi poglobiti v dikcijo raperja z imenom Zinedin O., bo imel precej dela. Zinedina Zinka Osmanovića je težko do nemogoče ujeti na počenem akcentu. Druga plat iste zmagovalne medalje pa je Sinnerman ali Grešnik kot tak in kot pojem. Ta je povsod. In ne grozi tako brezčutno, kot so nas učili. Za pest grehov se vedno najde opravičilo. Top komad.

Ocena: 5

3. SEEB ft. ZAK ABEL – Sad In Scandinavia

Pa še resnična je. Zelo nenavaden naslov sorazmerno prijetne poletne štanc-popevčice. Predvsem ta hladna Skandinavija v popevkah ne nastopa pogosto. To poletje najbolj severni del našega kontinenta ne bo osiromašen domačinov, ki tradicionalno silijo na toplejši jug. Norveški produkcijski dvojec Seeb, ki je zaslovel z remiksom uspešnice Američana Mika Posnerja (I Took a Pill In Ibiza, 2015), je kot vokalista za naslovno z njune prihajajoče prve dolgometražne predstave zvabil Zaka Abela. Londončan je odličen pop-soul pevec, zato pa bolj šibak kot avtor. Abelov poslovni model predvideva udejanjanje slehernega vabila – vsako sodelovanje prav pride. Tako Seeb poleg Wookieja, Gorgon City, Kyga in še koga lepo dopolnjuje Abelovo postransko delovanje. Za zdaj je Zak Abel kot solist le pri enem albumu. Bistvo pa je, da je pričujoči singel morda celo najboljše, kar sta obe strani ustvarili do zdaj. Pa saj v Skandinaviji ni in tudi ne bo tako zelo žalostno, brez skrbi.  

Ocena: 3,5

4. MONSTRUMENTAL & JACUZZY KRALL – Pozabu sm nate

Nismo pozabili nate, dragi Jacuzzy Krall. Sproti pa pozabljamo, kdo je ta Monstrumental, ki te je tako prelesno navdihnil. Pohvalno soničen pop-rock. Nežna esenca psihadelije, paradoksalno, njegovo motoriko le še krepi. Shoegazarska funky kitara je v nekaj zaporednih blokih prav magična. Dinamična pevčeva drža dodatno energijo ponudi med pseudo-rapersko kadenco, ki se na srečo ne razvije. Krall je za moj okus v preteklosti prevečkrat rapal ali figuriral kot spoken-word artist. In to ne vedno uspešno. Pozabu sm nate prednostno ostaja na aktualni predvajalni listi.  

Ocena: 4