YamYam in Balladero: Nikoli po tisti poti, ki je že znana

Balladero, poznan kot mojster črnobelih tipk, po skladbah Najina in Potujem, tokrat v navezi z bratrancem Davidom Halbom, ki se pod imenom YamYam po dolgoletnem delovanju v skupinah Werefox in Lollobrigida podaja v pop glasbene vode, ponuja pesem in videospot Poletim. "Novo skladbo navdihuje ideja o svobodi in lahkotnosti, je mladostna in prežeta z mavrično barvno paleto, igrivim aranžmajem ter optimističnim čustvenim nabojem," pravita ustvarjalca. Balladero je za skladbo tokrat prispeval besedilo, vokale in del aranžmaja z gostovanjem na električnem klavirju.

David, Dominik, bratranca, ki sta prej, vsak v svoji formaciji, Psycho-Path in Werefox, sodelovala z Melee. Kar je zanimivo, kakšen vpliv, koliko vaju je to zaznamovalno, definiralo vajin glasbeni razvoj, pogled na glasbo?

Dominik: Z Melee in ostalimi v tistih prelomnih trenutkih ustvarjalne poti je bilo vsekakor super sodelovati in oba sva se veliko naučila. A mislim, da naju je skupaj definiralo predvsem bobnanje. Jaz sem sicer začel z glasbo že prej, najprej na klavirju, ob koncu osnovne šole so prišli še bobni. David pa se je hitro navzel te bobnarske obsesije, se mi zdi, saj se spomnim, da je vedno igral na sedeže od stare Mazde 121, ki jo je vozil Aljoša, ki je imel kot prvi izpit in je bil naš "tour driver" na prve koncerte v okolici Murske Sobote in na festival Lent, kjer smo se spoznavali z glasbo in sceno. Nato so prišli naši prvi bendi, pred Psycho-Path, evropskimi turnejami in snemanjem albumov sem bil jaz bobnar pri Soundtrade in z Aljošo delujoč še v nekaj reinterpretacijah te zasedbe. David pa je svojo pot hitro in uspešno že koval z odlično zasedbo Sphericube in s popularnimi trendsetterji Lollobrigida. A resnični glasbeni navdih dolgujeva svojima očetoma, saj so naju že v otroštvu zaznamovale njune pestre zbirke vinilk in kaset. Od Pink Floydov, do Led Zeppelin, Queen in ostalih biserov svetovne in takratne "jugo" produkcije. 

David: Mene je zaznamovalo predvsem to, da mi je Dominik pokazal prvi drum&bass beat na bobnih, ko sem bil nekje v šestem razredu in od takrat sem praktično ljudi v svoji bližini živciral z bobnanjem po mizah in kantah (smeh). Drugi pomemben trenutek je bil pa ta, da svojega očeta Janka nisem uspel prepričati, da mi kupi prve bobne. Sem pa prepričal mamo. Mi je pa oče pomagal pri financiranju prvega albuma Sphericube. Pred sodelovanjem z Melee pa sem ustvarjal skupaj z bivšimi člani skupin, ki jih je Dominik prej omenjal. Moj pogled na glasbo je enostaven ... Če gruva, pač gruva. Če ne gruva, moraš iti naprej ... 

Kako sta pristopila k sodelovanju, namensko, na čigavo željo in kako je prišlo do pesmi, v studiu ali se je rodila že prej?

Dominik: David mi je poslal demo posnetek že nekaj časa nazaj in všeč mi je bila smer pesmi in "hook", ki mi je takoj ostal v glavi. Potem se je zelo hitro zgodilo celotno sodelovanje. Nekega zgodnje pomladnega dne sem dobil navdih za besedilo in vokalne linije, jih posnel skupaj z Rhodes klavirjem. Potem sva šla do Naceta Jordana, s katerim sem slučajno sodeloval pri nekem drugem projektu in ga priporočil Davidu kot odličnega producenta. Nace je vse skupaj odlično zapakiral in Poletim je hitro vzletel v res fino sodelovanje. 

David: Poletim sem začel delati v času prvega lockdowna, kot neko protiutež depresiji, ki se je takrat čutila. S punco sva ga testirala doma v dnevni sobi, mislim, da ima vsega skupaj vsaj deset popolnoma različnih verzij. Zmagala je ta, pri kateri se je dalo najbolj plesati (smeh). Sodelovanje z Dominikom se je pa začelo tako, da sem Dominiku poslal demo, čisto informativno, ker si konstantno deliva demo posnetke, on pa mi je nazaj poslal demo z vokalom. Potem me je pa en teden maltretiral, da naj neham "šraufati" komad, ampak mislim, da sem ga na koncu prepričal s sinti.

Kako si zasnoval YamYam, od kod ime, boš imel gostujoče vokale kot tokrat Balladero, ali kako?

David: Moja osebna filozofija je ta, da glasba ne sme imeti kreativnih omejitev. Želel sem si ustvariti prostor in medij, v katerem ni vnaprej določenih sklepov in idej, ampak se ustvarja "on the go". Želim si sodelovati z vsemi glasbeniki tega sveta. Ime YamYam pa je skovanka iz "jam-anja". Celo življenje praktično džemam v muziki in poslovnem svetu - iz dneva v dan, vsak dan najdem kakšno idejo, na katero reagiram. In ko sem prvič na glas izgovoril YamYam na glas, se mi je zdelo, da najbolje opiše moj modus operandi, hkrati pa je na dober način brez pomena, haha. 

Se je tvoj pogled na glasbo kaj spremenil ali se ne obremenjuješ in raziskuješ nove glasbene poti, pristope?

David: Nimam pojma. Kar vem, je, da je edina pot, po kateri ne grem, nikoli tista, ki je že znana. Sem tehnološki navdušenec in entuziast. Kar čutim, je to, da vedno, ko naletim na nekaj novega, je ustvarjanje najbolj zanimivo. Tako, da se novi pristopi pri ustvarjanju rodijo sami po sebi. Temu se kot ustvarjalec težko izogneš, ker je vse skupaj igra reakcije in poslušanja. Imam pa strašno srečo, da sem odraščal v zelo igrivem okolju in sem vedno bil trmast, kar je povzročilo da sem se naučil improvizirati in videti ideje vsepovsod. Kar hočem povedati, je to, da če mi daš dve žlici, bom verjetno naredil z njima pesem (smeh). 

V pesmi Poletim sta torej poletela v pop vode. Koliko se vaju je pop dotaknil v mladosti? Ali je bilo to bolj zaznamovano z rockom ali alterjem?

Dominik: Iskreno nisem bil kaj velik oboževalec pop muzike, ker sem bil precej uporniški v srednješolskih letih in totalno v grungeu, rocku pa kasneje tudi v (free) jazzu in klasiki. Šele precej pozneje sem začel doumevati, da je tudi pop glasba polna presežkov in sploh zdaj, na "stara leta" (smeh), ko sem se kot avtor in izvajalec že podpisal pod več kot dva in pol ducata izdanih skladb. Zelo cenim pisce (pop) zimzelenih melodij in tekstov. Ni namreč lahko zadovoljiti splošnega okusa in obenem narediti nekaj zelo kakovostnega, kar lahko uspešno kljubuje nemilostnemu zobu časa. Zgodovina pop glasbe je polna tovrstnih biserov, čeprav se najde tudi veliko "šunda". Mislim pa, da si najboljše stvari tudi v popu izposojajo najboljše iz zakladnice glasbe nasploh. Forma, melodija, harmonija, vsebina, vajb. To mora pač štimati. Če ne ljudje preklopijo na drug kanal, pa si lahko še tako "kul". 

David: Najbolj pomembno je, da ujameš vibe, in takrat se rodijo prava čustva. Temu služi glasba. Občutek imam, da v skoraj vsakem komadu na tem svetu lahko najdeš kaj zanimivega. V osnovni šoli sem poslušal Čuke, Queen, Backstreet Boys in Michela Jacksona naenkrat. Potem sem se navduševal nad Radiohead in očetovimi vinilkami Pink Floydov, hkrati pa so mi bili blizu Britney Spears, David Bowie in Prince, medtem ko sem igral v najbolj alter bandu tistega obdobja v Sloveniji in vsak vikend zahajal na koncerte najbolj obskurnih bendov. 

Od kod ideja za spot, ki je zanimivo komičen in sproščen?

Dominik: Moje udejstvovanje pri spotu je bilo zgolj povezovalno. Spomnil sem se spota za Korenje in mislim, da sem Ulo Pogorevčnik predlagal Davidu? Ne spomnim se točno. Je bilo pa snemanje izjemno zabavno. Sam snemanja videospotov pri lastnih produkcijah doživljam kot precej stresna (smeh), tu pa sem le gostoval, užival in se pustil voditi. Mogoče sem bil celo preveč sproščen in mi je David zato namenil samo en široki kader v celotnem videospotu (smeh). 

David: Hahaha. Verjamem, da so videospoti po eni strani izumirajoč medij (v smislu statementa), hkrati pa še vedno nujno zlo. Ti dve dejstvi ponujata priložnost, da vizualno transportiraš občutke. Moja edina ideja je bila ta, da naj se v njem čutilo poletje. In Ula je to izvrstno zasnovala.

Pred nami je negotova prihodnost, koncerti so PCT-jevsko okrnjeni, nekateri sodelujejo v tej igri, drugi ignorirajo oz. se koncertom odpovedujejo, češ, da ni pošteno do nekaterih skupin ljudi. Kako gledata na to?

Dominik: PCT je še ena od stvari, ki seveda otežujejo preživetje v že tako sesutem modelu glasbenega šovbiznisa. Jaz sem od nekdaj jadral tudi v drugih karierah, tako da lažje deskam čez te razburkane valove korona viharja, ki traja že res predolgo. Po drugi strani pa sem zagovornik razumnosti, zato se mi zdi bolj nerazumno odpovedovati koncerte potem, ko so se komaj, komaj sploh vrnili nazaj, med nas. Pošteno ni niti to, da si nekateri ne morejo privoščiti koncertov (dragih vstopnic) ali da so nekateri koncerti npr. preveč odročni, da bi se jih lahko udeležili, "nepošteno" je recimo, da ima nekdo na eni strani tribune boljši zvok kot nekdo drug, ki je na boljši točki dvorane. Mislim, da smo začeli vsi skupaj malo preveč "pametovati". Jaz sem doma iz gostilne in gledam na te stvari praktično. Treba je iskati rešitve, mislim pa, da ni rešitev, da se preprosto vse konča. Razen, če bi bila to neka usklajena akcija pritiska vseh umetnikov in izvajalcev, ki bi imela za sabo tudi jasno strategijo in rešitev za naprej. Vsekakor pa razumem, da gre nekaterim neuravnoteženost in hipnost spreminjanja pogojev na živce. Tu je problem predvsem v nekonsistentnosti komunikacije. 

David: Iskreno mislim, da imamo kot družba pred seboj mnogo resnejša vprašanja kot to, kako in kdaj se bomo udeleževali koncertov. Koncerti so zakon, biti v družbi z ljudmi je zakon. Ampak zakon bi bilo tudi, če bi znali boljše komuncirati in biti manj maščevalni. Za sabo imamo leto in pol zelo nespretne komunikacije z vseh strani in mislim, da imamo še posebej Slovenci zelo veliko dela na sebi, da dozorimo. Trenutno obdobje je strašen izziv za vse. Imamo pa izbiro, da smo del problema ali pa del rešitve. 

David, se boš usmeril v single, načrtuješ album, Dominik, koliko smo bližje tretjemu Balladero albumu, je Uwe Bossert priden v studiu?

David: Ne vem. Načrtujem samo to, da bo vse, kar bom izdal, zvenelo sveže. 

Dominik: Ja, tretji album "nespodobno" vlečem že tretje leto (obljubil sem ga že 2018). Je pa vmes izšlo že pet singlov, kar je Balladerov (p)osebni rekord. Z Uwom snujeva načrte, kako dokončati manjkajoče dele sestavljanke. Material je izbran, iščemo studijske datume. Vmes sem malo kolovratil po ustvarjalnem labirintu tudi z raznimi sodelovanji (in drugimi izzivi "izven cone udobja", ki sem se jih lotil, npr. finale Slovenske popevke) ter žanrsko raznolikostjo, zdaj pa spet vidim jasno smer v kateri bom krenil naprej. Moram reči, da mi je pri tem sodelovanje z Davidom dobro delo kot nekakšen ustvarjalni presek. Upam, da tudi YamYam čim prej postreže z debitantskim albumom in da pri tem ne bo zamujal kot bratranec! (smeh)

Kakšen bo koncert 2. decembra na Ljubljanskem gradu?

Dominik: Koncert na gradu bo pregled dosedanje poti z nekaterimi novimi začimbami. Ljubljanska publika še ni imela prilike slišati žlahtnega dodatka izvrstnega harmonikarja Amadeja Herzoga (diplomant londonske Royal Academy of Music), ki se je pridružil zasedbi že za majske zelo posebne Balladero Izštekane, na katerih smo godli s številnimi gosti in 12-člansko zasedbo orkestra SMO. Amadej je vmes postal redni pridruženi član, prav te dni pa sem napisal tudi prvo skladbo, ki bazira prav na njegovem inštrumentu. Upam, da bo do takrat že na playlisti, vsekakor pa vabim vse, da pridejo prisluhnit Balladeru pod oder grajskega jazz kluba še pred novo ploščo.  Mogoče se nam na odru s Poletim pridruži tudi YamYam!