Wu-Tang Clan združil Hrvate, Slovence in vse ostale

Ko se je pred meseci izvedelo, da bodo Wu-Tang Clan osrednje ime vedno bolj rastočega in vsako leto programsko bogatejšega hrvaškega festivala Sea Star, je marsikdo zastrigel z ušesi. Dejstvo je, da so posamezni člani že hodili okoli naših krajev, pred dobrimi 15 leti sta se, zanimivo, Inspectah Deck in Cappadonna oglasila celo na Tednu mladih v Kranju, kasneje pa smo lahko v Ljubljani lahko videli npr. GZA in Ghostface Killaha. Raekwona so napovedovali, a ga pred leti ni bilo, Hrvati so bili nekoliko srečnejši, saj sta se tam oglasila Method Man in Redman in še kdo.

Celotnega Wu-Tang Clana torej v naši bližini ni bilo, z izjemo festivalskega nastopa na Exitu pred dobrim destletjem. Zasedba deluje od začetkov 90. let in počasi koplje proti 30-letnici, dejstvo pa je, da je v hip-hopu naredila pravo revolucijo in postavila temelje novi smeri, filozofiji, malodane gibanju, kar je leta 1993 utemeljil prvenec Enter The Wu-Tang (36 Chambers). Na njem so se poleg RZA, ki je nekakšen "mastermind" zasedbe, producent, avtor glasbe in tudi raper, njegov bratranec GZA/The Genius, Method Man, Ol' Dirty Bastard, Raekwon The Chef, ter seveda Ghostface Killah, Inspectah Deck, Masta Killa in U-God, na drugem, dvojnem albumu Wu-Tang Forever (1997) pa tudi Cappadonna. Dvojni album je bil bržčas vrhunec njihivega ustvarjanja, ki ga poleg prvenca niso dosegli z nobeno drugo izdajo.

Plaz, ki ga je sprožilo njihovo surovo rapanje, zgodbe, podkrepljene z vzhodnjaško filozofijo, kung fu filmi, neverjetna kvaliteta, zbrana na enem mestu, jih je naredila za edinstven fenomen, ki ga ni presegel še nihče. Zasedba je šla skozi vzpone in padce, eden največjih udarcev je bil najbrž, ko je leta 2004 umrl Ol' Dirty Bastard, eden najbolj noro odštekanil likov v hip-hop svetu, ki je postregel s prvencem, polnim genialne norosti in surovega talenta.

Da Wu-Tangi prihajajo na Hrvaško, je bila vsekakor vroča novica letošnjega zgodnjega poletja, čeprav nas pravzaprav sploh še ni (s)pustil muhasti april. A je, na srečo, dan nastopa padel na precej topel dan, da je bilo vzdušje v kompleksu Stella Marisu dokaj poletno in prijetno. Zanimiv prizor, ko morajo Bajaga in Instruktorji ogrevati rap občinstvo je bil najbrž unikaten, saj se tako različni izvajalci redko kdaj najdejo na enem mestu, a so ga, predvsem po zaslugi njegovih vsem dobro poznanih zimzelenih uspešnic, sprejeli odprtih rok, z njim zapeli prgišče njegovih najbolj poznanih, četudi večine ni vidneje premaknil ali navdušil. Hladno pivo so že bili bližje festivalskemu vzdušju, saj so veterani festivalskih dogodkov in s svojo punk-rockersko poskočnostjo dodobra premaknejo na "žur" pripravljeno občinstvo, ki so tudi z njihovo pomočjo stopnjevali vzdušje do vedno bolj bližajočega se vrhunca večera.

Pred tem se je na odru pojavil še eden glavnih hrvaških rap producentov in DJ-jev, Phat Phillie, ki je "zarolal" nekaj poznanih rapovskih klasik, nekaj malega je odrapal bosanski prvak Frenkie in njegov kolega, a so se precej hitro umaknili newyorškim živim legendam.

Že kmalu po napovedani eni uri zjutraj, ko je bila večina glav v prisotni množici pod glavnim odrom že krepko na trnih, ozaljšana s pivom ali čem opojnejšim, je bil čas, da pridejo na oder zvezde večera. Bring da Ruckus in Shame on a Nigga je zabobnelo iz zvočnikov, WU podaniki pa so začeli kot nori poskakovati pod odrom, kazati njihov znak "W" z rokami, gneča v sprednjem delu parterja pa je na mah postala nepopisna. Nadaljevali so pesmimi kot so Clan in da Front, Da Mystery of Chessboxin', Wu-Tang Clan Ain't Nuthing ta Fuck Wit, C.R.E.A.M. in njihovim prvim singlom Protect Ya Neck.

Hitro smo lahko dojeli, da na odru manjkata dva pomembna člena, in sicer Method Man in Raekwon The Chef, četudi ob množici na odru to ni bilo preveč "boleče", sploh potem, ko je na oder prišel mladi ODB, sin pokojnega Russella Jonesa, ki je očetu primerno norel in vzneseno izvajal njegove verze. Poziv, da se vsi združimo, je prišel s priredbo samih Beatlov in Lennonovo Come Together, Raekwon je zagotovo manjkal pri njegovi pesmi Ice Cream, potem ko je DJ Mathematics pokazal svoje veščine na gramofonih, pri čemer je celo sezul čevlje in "scratchal" z nogami.

Nato je bila na vrsti ena najboljših pesmi iz kataloga GZA, 4th Chamber, ko so se raperjem na odru pridužili tudi nekateri najbolj željni žura iz prvih vrst parterja. Sledil je ODB-jev dvojček Shimmy Shimmy Ya in Got Your Money, ob katerih je zablestel njegov sin, na koncu pa so prišli na vrsto še tisti, ki so čakali na uspešnici Gravel Pit in Triumph.

Wu-Tang Clan ostajajo neslutena rap in hip-hop institucija, celo do te mere, da so nedavno po njih poimenovali ulico v New Yorku, dobili pa so tudi svoj štiriurni dokumentarec, s katerim dobimo dober vpogled v to, kako se je vse skupaj začelo in kako so se kosali s slavo in tudi, kako so krotili talent in poslovno plat medalje. V živo je pri njih zagotovo poudarjena zabavljaška nota, nastop popestrijo z animacijami in odlomki iz videospotov, večina pesmi je skrajšanih na minuto do dve, a vse v imenu strukture njihovega nastopa. Wu-Tangi pripravijo dober žur in dajo vedeti, zakaj so še vedno eni največjih v rap svetu, kar pomeni, da se jih zagotovo splača doživeti v živo. Festival se je nadaljeval do jutranjih ur z vidnimi imeni elektronske scene kot so Marko Nastić, Mahmut Orhan, Lady Lee in DJ Jock.