'Vsak najde besedo tistega, ki v njem najbolj odzvanja'

Mlada kantavtorica Ditka je nedavno kot gostja na Ravnah na Koroškem v tamkajšnjem MKC Kompleksu nastopila na koncertu ameriške bluegrass zasedbe Never Come Down. Skupaj so izvedli njeno pesem Cold Heart, sicer pa je skupina nastopila po državah bivše Jugoslavije. Ditka je z njimi nastopila prvič, poleg akustičnih kitar in kontrabasa pa sta zazvenela tudi bendžo in mandolina.  

"Lepo se je bilo družiti in zaigrati z angleško govorečimi glasbeniki, še posebej v letu, ko tudi sama pripravljam svoj prvi album v angleškem jeziku, spoznala sem nove prijatelje. Člani zasedbe so prav takšni kot njihova glasba – iskreni, veseli in srčni. V trenutku smo se ujeli, občutek je bil, kot da se poznamo že od nekdaj," je povedala Ditka, ki ji bo za vedno v spominu ostal komentar njihovega banjoista Briana, ki jo je označil za "slovensko žensko različico Boba Dylana, a z lepšim glasom".

Ditka že petnajsto leto navdušuje na koncertih, kjer polni srca ljudi. Za 10-letnico ustvarjanja deseti obletnici skupnega ustvarjanja s pesnikom Ferijem Lainščkom se je podala na turnejo uglasbene ljubezenske poezije, ki sta jo poimenovala po novi skladbi Ljubim te ljubim, ljubezen, v marcu pa bosta gostovala v Prekmurju in na Koroškem.

Član bluegrass zasedbe Never Come Down vas je okronal za žensko različico Boba Dylana. Kakšno je sicer vaše mnenje, odnos do tega glasbenega velikana, koliko poznate njegovo glasbo, ste videli najnovejši film o njem?

Glasba Boba Dylana se je vse moje otroštvo vrtela nekje v ozadju. Gre za enega najboljših kantavtorjev in zato so njegovi albumi vsekakor bili v naši bogati družinski zbirki zgoščenk, ki so se poslušale nekoč. Bolj pozorno sem njegove pesmi poslušala v srednješolskih letih, ko sem tudi sama pričela pisati avtorska besedila. Gre za avtorja, od katerega se lahko veliko naučiš, ko pride do pisanja kvalitetnih in sporočilno močnih besedil. Nikoli pa se nisem zares zavzeto poglobila v njegovo delo, v smislu, da bi lahko rekla, da zares dobro poznam njegovo diskografijo. Blizu so mi posamezne skladbe in njegov avtorski izraz. V načrtu imam tudi ogled najnovejšega filma o njem, česar se zelo veselim.

Morda bi bila ustrezna tudi primerjava ali vzporednice z Dylanovimi ženskimi ekvivalenti, kot so Joan Baez, Joni Mitchell ali celo Patti Smith. So morda omenjene svetovne kantavtorice imele kak vpliv na vas, so na kakršen koli način (tudi) na vašem glasbenem radarju?

Vse tri glasbenice poznam in sem skozi leta raziskovala, poslušala njihova dela. Od omenjenih mi je najbolj pri srcu Joni Mitchell. Njeno glasbo si večkrat zavrtim, rada pa njene pesmi igram tudi sama. Joni je edinstvena v svoji interpretaciji, prav tako pa je izvrstna avtorica. Na splošno so mi bile vedno pri srcu glasbenice, ki so hkrati avtorice svojih del in poleg petja igrajo tudi na kakšen instrument. Ko poslušam glasbo takšnih izvajalcev, mi je to predvsem v navdih in motivacijo za lastno ustvarjanje. Vseeno pa jih ne želim posnemati. Seveda je kompliment, ko nekdo tvoje delo primerja z nekom tako velikim, kot sta recimo Bob Dylan ali Joni Mitchell, a še lepše je imeti svojo zgodbo in navdušiti z le-to.

Nedavno sem vas videl in slišal 8. februarja v Kranju, na kulturni praznik, že dolgo sodelujete s Ferijem, ki je sodobnejši pesnik, kakšen pa je vaš odnos do Prešerna in ostalih klasikov slovenske besede?

Slovenci smo res bogat narod, ko pride do pesniške besede. Prešerna sem brala v srednji šoli kot del učnega programa in prav tako tudi nekatere druge velike poete. Vsak je imel svoj način pisanja in zato se me je – ali pa ne – dotaknil na drugačen način. So pesmi, ki jih prebereš in pozabiš, so takšne, ki te pokličejo, da jih prebereš znova, da se poglobiš v njihovo zgodbo in raziskuješ simboliko, ter so tiste, ki v tebi prebudijo še nekaj več in pri meni se to pokaže na način, da prinesejo navdih za njihovo uglasbitev. Za slednje sem se najbolj našla v besedah Ferija Lainščka. Menim, da pesnikov med sabo ne smemo primerjati. Vsak najde besedo tistega, ki v njem najbolj odzvanja.

V čem je "turneja, ki ni kot druge", tako posebna in edinstvena?

Gotovo že v samem načinu izvedbe koncerta. Posebnost in redkost je ta, da na odru stojijo vsi avtorji vseh pesmi. To smo jaz, Feri in moj oče Gorazd. Še bolj redko pa je to, da je del glasbenega koncerta tudi pesnik, ki interpretira poezijo ter hkrati da interpretira poezijo na velikih odrih. Celoten glasbeno-literarni koncert ima rdečo nit, tako v prepletu glasbe in poezije kot tudi v nagovorih, v katerih poudarjamo pomen ljubezni. Želimo si, da je to koncert, kjer ljudje odprejo svoja srca, prisluhnejo lepim besedilom in nežni glasbi. Če s koncerta odidejo pomirjeni in z nasmehom na obrazu, je naš cilj dosežen. Takšni trenutki pa so v hitrem in hrupnem svetu še kako pomembni.