'Veva, kaj imava, kdo sva in kam greva'

Martin Štibernik in Roman Ratej se poznata že od malih nog, v mladih letih sta že sodelovala v nekaj zasedbah, potem sodelovala s celim naborom zasedb in izvajalcev, dokler pred nekaj leti nista ugotovila, da zgolj še med seboj nista sodelovala avtorsko. V obeh se je prebudil rockerski duh in čas je bil goden, da se rodi tandem Romachild, v katerem so prišli na dan njuni "prvinski nagoni". "Ko se zadev lotiš elementarno, da brez odvečnega kičenja slediš in izraziš bistvo," nam je nedavno zatrdil Martin, prekaljeni producentski maček, ki ima "pod pasom" več kot petsto pesmi, sodeloval pa je z večino imen na domači glasbeni sceni.

Za največji večer v njuni dosedanji karieri sta za ogrevanje odra v goste povabila mlado indie rock zasedbo Harpier, ki je s svežim pristopom in opazno odrsko prezenco predstavila svoje single Gram nazaj, Paranoja, Ali je kdo, Ne pusti in nekatere druge pesmi s prvenca Ne pusti, kar nakazuje na to, da velja v prihodnosti na njih resno računati.

Martin in Roman sta se precej mesecev pripravljala na koncert, na katerega sta na oder prišla bosa, a že takoj s prvo pesmijo Dvigni glas pokazala, da sta se otresla vsega balasta in takoj prešla k bistvu. Nadaljevala sta s Connected, G.O.A.T. ter Domov. Dim, igra luči prekaljenega mojstra luči Črta Birse in predirljiva rockerska zvočna slika Mateja Gobca so nas postavili na seksi rdeči kabriolet, ki drvi po rock avtocesti skozi prostranost neskončnih glasbenih širjav.

Sproščenost in perfekcija obeh akterjev sta bili paša za čutne zaznave občinstva, podpret so ju prišli tudi številni glasbeni kolegi. Po angleških Where's Your Fire in Fly Again je v goste prišel Petar Stojanović iz zasedbe Kontradikshn, ki je poskrbel za elektronsko različico pesmi Matador, dokler ni Martin napovedal "pesmi, s katero se je vse začelo", Supersonic Gaucho, ki jo njuni privrženci zagotovo že dobro poznajo.

Zadnjo tretjino koncerta je začel gost Lado Bizovičar, ki je pomagal zapeti Away, nato pa je bil na vrsti Tomi M, ki je vokalist pri njunem novem singlu Otroka v dežju, ki ima vse potrebno, da postane nova velika baladno-himnična uspešnica. Vzdušje je nekoliko sprostil še Boris Kokalj iz zasedbe Kokosy in v svoji razigrani maniri zapel in odplesal skladbo Lepo za umret.

Po pesmi Superstars je bil čas za zaključek, ko sta prišla na oder še za dodatni dve pesmi, Vzem si ga ter Ujemi dan. Romachild sta v maniri velikih zvezd pokazala, česa vsega so sposobni kitara, glas in bobni. Elementarno-prvinski "zid zvoka" je brez večjih težav pobožal naša čutila in nam dal vedeti, da sta Romachild pripravljena tudi za večje tuje festivalske odre, ki jih bosta napadla v prihodnjem letu.

"Koncert mi je bil lepa izkušnja, večer mi je bil v užitek. Za nama je dolgo obdobje priprav in končno se je zdaj vse sprostilo, ladjo sva splovila v morje. Od tu naprej bova samo še plula. Že od poletnih koncertov nastopava bosa, kar nama omogoča, da se še bolj poveževa. Četudi sam pri sebi mislim, da se bom prav zaradi tega malce držal nazaj, se to ne zgodi, saj 'padeš not' in so občutki vrhunski in še bolj intenzivni. Ljudi je bilo, glede na krompirjeve počitnice, še več, kot sva jih pričakovala. Ta prepreka je za nama, zdaj pa samo še naprej," nam je po nastopu zaupal Ratej.

"Po intenzivnih predpripravah sva ga končno dočakala, a trenutki na odru hitro minejo, po svoje bi rad, da bi vse skupaj trajalo dlje, a tako pač je. Z vsem sem zadovoljen, s samo izvedbo, ekipo, obiskom in predvsem z odzivi ljudi, ki so bili zelo pozitivno frapirani, saj niso vedeli, kaj jih čaka. Glasba je meditacija, pri igranju, koncertih, pa gre za vložek energije, ki je drugačen od meditacije, saj vložiš celega sebe, do konca. Danes se je čutilo pri občinstvu, ki je prišlo zato, da mu to daš, daješ pa lahko nekaj časa. Midva bi to lahko dajala še kakšno uro dlje. Cilj je dosežen, zato si bova prizadevala, da dobiva čim boljše 'slote' na festivalih, saj se zavedava, da potrebujeva občinstvo. Veva, kaj imava, kdo sva in kam greva," pa je bil po koncertu optimističen Štibernik.