'Veste, da ne bi mogli tako dobro igrati, če bi hodili v redne službe?'

Če v vas pridejo Teo Collori in njegova zasedba Momento Cigano, preizkušen "kitarski heroj", ki se je kalil v primorski zasedbi Eskobars, sodeloval pa je z imeni od Gramatika, Vlada Kreslina, Magnifica, Trkaja, Alenke Godec navzdol, potem so bili tisti, ki vedo, kako čudovito muziko producira njegova "banda", zagotovo na praznovanju 10-letnice zasedbe v razprodanem Kinu Šiška.

Zasedba je ob bok t. i. obletnice, ki po besedah Tea ni ravno točna, je pa vsaj približna, izdala tudi vinilno ploščo El Paraiso, sicer pa vemo, da igrajo mešanico romske, jazzovske in filmske glasbe, ki pravzaprav ne potrebuje vokala, saj težko vidimo na odru glasbenike, ki bi bili tako srečni, razposajeni in hkrati virtuozni v tem, kar počnejo tako zelo dobro. Poleg Collorija so v zasedbi še Metod Banko (kitara, glas), Matija Krečič na violini, klarinetist Matej Kužel ter kontrabasist Jošt Lampret. "Bistvo naše glasbe je, da naredimo z instrumenti to, kar drugi naredijo z vokalom. Če je besedilo, se glasba prenese v mentalno in razmišljaš o tem, kaj nekdo poje, če pa tega ni, poslušaš in ostaja pesem v srcu. Če ti to uspe, ima po mojem zelo dober efekt," nam je zaupal Collori.

Že po uvodnem trojčku Laganini, Pierrot in Srečo so pokazali, na kakšni ravni je zasedba, ki je preprosto prava poslastica za ušesa, hkrati pa ima človek občutek, da igrajo s tako lahkoto in prefinjenostjo, za povrhu pa so toliko dobri glasbeniki, da jih je lepo gledati, kako "padejo" v glasbo, še lepše pa poslušati, kaj proizvedejo njihovi prsti in pljuča. "Ves čas smo na odru eden za drugega, če si solist, potem mu drugi sledijo, ga spremljajo. Vsi imamo to v glavi, kdor vleče naprej, ga drugi poslušamo, spremljamo in gremo za njim. Zadnja leta smo se zares izurili v tem," priznava Teo.

Pozavnist Denis Beganović Kiki je tokrat svojo pozavno "pozabil doma, ker je prišel z avtobusom" in prišel zapet pesem Mama, predstavil se je tudi prvotni trio Momento Cigano, v katerem sta bila poleg Tea še Nikola Matošić na basu ter Jure Lesar na kitari, s slednjim pa sta bila nekoč skupaj tudi v rokerski zasedbi Eskobars. Jure je povedal, da je gypsy swing začel igrati, ko ga je slišal v Allenovem filmu Polnoč v Parizu. Igral ga je po štiri ure na dan, dokler se mu ni vnel živec na roki. Navdušenje sta požela tudi Marko Črčec na harmoniki in Goran Krmac na tubi.

Osrednja gosta večera pa sta šele sledila. Vlado Kreslin, ki je z Momento Cigano leta 2022 posnel koncertni album Živo, je zapel S tabo je izi, skupaj z Metodom pa sta v duetu izvedla Samo tij, dokler ni Vlado potegnil iz žepa še orglic, kar je bil bržčas eden izmed vrhuncev večera. Drugi gost pa je bil Magnifico, ki je po težavah s padajočim mikrofonom najprej zapel Samo malo, nato pa še Pukni zoro, veliki, ponarodeli, vsebalkanski hit, ki ga je spisal za film Montevideo, bog te video, ki ga je prišel pomagat pet tudi mogočni Kiki.

Dovtipov in navidez nerodnih šal, ki vedno najdejo pot v srca občinstva, je tekom večera Collori natresel za zvrhan pehar, obenem pa poudaril, kako vesel je, da ljudje poslušajo in podpirajo njegovo glasbo, ki je "poleg balinanja in družine" njegova glavna zaposlitev v življenju. "Saj veste, da ne bi mogli tako dobro igrati, če bi za zraven hodili še v redne službe, vam je to jasno?" je bila ena izmed njegovih izjav večera in zagotovo je bilo vsem jasno, da govori popolno resnico, saj smo le redko kdaj priče takemu glasbenemu perfekcionizmu. Za konec so postregli še s hudomušno Vadi novčanik in skoraj plemensko Warriors, pri kateri je z svojevrstnim plemensko-mongolskim vokalom znova zablestel Banko.

"Meni so najljubše balade, a jih imamo na koncert največ dve, saj moramo slediti dramaturškemu loku, kaj si želi naše občinstvo, saj so prišli zaradi nas, sicer bi hitro zaspali. Mi jih želimo zadovoljiti, najmanj, kar si želimo, pa je, da bi jim zatežili. Naši oboževalci so ljudje, ki imajo zares radi glasbo, niso hipsterji, ki so si včeraj kupili gramofon," nam je Collori še povedal za konec. Koncertna perfekcija, ki so jo ponudili v dobri uri in tri četrt, pa je nekaj, kar si lahko vsak ljubitelj dobre glasbe želi slišati znova in znova. Čim večkrat. Ocena? Čista petica!