Tschimy nezadržno spomni na kultnega Iva Mojzerja

TSCHIMY – Human OS

Prav vsak takt z mini albuma Humanos, tj. Human OS, sune enormno količino zadovoljstva. Najprej zato, ker je vseh pet Tschimyjevih avtorskih napevov lepih, podčrtano lepih. In nazadnje zato, ker smo s Human OS dokončno dobili nekoga, ki zna po domače zartikulirati vibracijo, značilno za namišljen hibrid med Frankom Oceanom in Angleži Metronomy, še bolj pa zato, ker je čakanja na utrinek, ko se bo pojavil nekdo sposoben zapeti stoično, a še kako prepričljivo, tako kot je to svoje dni zmogel edino veliki Ivo Mojzer. O tistem vmes pa malce bolj spodaj. Za zdaj pa zgolj zaradi opisanega okviraj presrečen povzamem kapitalije: Tschimy je Tschimy Obenga s Kodeljevega, kantavtor in producent, čuten interpret in vražje luciden poet. 

V vseh komadih, ki tvorijo mini album ali EP Human OS, mladi ljubljanski nu-soular opeva urbane impresije, ki vznikajo v resničnih in fantazijskih prostorih srečanj in druženj. Dejansko pa Tschimy spretno niza le spogledljive in ljubezenske iskre. Uvodna balada Potihem je le hipnotična vinjeta, ki ji sledi četverec zmerno do srednje hitrih tempov. V hitovskem komadu Hera pesnik pomeša antični naslovni motiv in odkrito digitalne prispodobe. Song Afterparti, prav tako usodno namenjen visoki radijski rotaciji, veličastno opravi z mesenostjo in vso simboliko, ki ji pritiče. Odlično, odlično! Naposled pa vrli Tschimy postreže s še eno super-romantiko pod naslovom Kobra. Igriv staccato moment, ki ga v tej razvije pevec, idealno pade na prijazno obvladan basovski elastan pod njim. Ustvari se potujoča ljubkost, ki bi si jo vsakdo kot spremljavo želel na sleherni poti. Weeknd in Blood Orange bi bila gotovo zainteresirana zanj, vam povem. A po treh krasnih minutah avtor Kobro izmakne, poslušalca pa nepovratno prisili k ponovnemu stisku tipke repeat. Resda mini, a vseeno album leta, pika. 

Ocena: 5