Siddhartina zmaga v Tivoliju: 'Všeč mi je ta vaš f**ing rokenrol!'

Skupina Siddharta ne potrebuje posebnega predstavljanja v domačem glasbenem prostoru, saj je ena redkih zasedb, ki je preko svojih začetkov pred 23 leti skrbela za nenehen razvoj in vzpon. Album Nomadi je njihov prvi "beli" album, kar nakazuje tudi ovitek in celoten dizajn, ki ga lahko občudujemo v snežno-belem digipacku. Producent plošče je Dejan Radičević, ki je pred tem že poskrbel za producentsko taktirko njihovih albumov Id, Infra in Ultra. "Dejansko smo nomadi na vsaki plošči pomalem, ostali smo kitarski, morda malce bolj moderni, teksti pa so bolj intimni, nekakšna kombinacija vsega. Prvič smo beli, ker je prišel primeren čas, čeprav so na albumu tudi zadeve, ki so malce temačne, a je protiutež ravno prava," nam je o novem albumu zaupal frontman Tomi Meglič.

Na albumu je deset pesmi, od katerih so jih predstavili polovico, začenši s Halo nomadi, nato pa še A.M.L.P., Lej lej lej, Vzhod in na koncu Medrevesa. Po predskupinah Bo! in Seven Days in May je bilo vzdušje v Tivoliju že ravno prav "razbeljeno", saj s(m)o vsi čakali še na osrednje zvezde večera, ko so dvajset minut, po švicarsko točno, na oder z zanosnimi in odločnimi koraki prišli Tomi, Primož, Boštjan, Jani in Tomaž, dvorana pa je naravnost "eksplodirala" v vznemirljivem navdušenju, ob pesmi T.H.O.R., ko je občinstvo ob izdatni pirotehniki, ki se je ne bi sramovali celo kakšni Rammstein, poskrbelo, da je bil Tomijev poziv "naj se trese, naj se trese", tudi dejansko izpolnjen. Nadaljevali so z B Mashino, ki velja za enega večjih hitov z albuma Nord, ki je bil všeč tudi Laibachu.

Klinik je s svojim zanosnim ritmom nadaljeval in stopnjeval tempo, skupaj s singlom z novega albuma A.M.L.P., nato pa so se sprehodili čez pesmi Nastalo bo, Napoj in Do konca. Lej lej lej je še ena nova pesem, nato pa je bil čas za nežnejšo Strele v maju in Neon (z albuma Nord), z navdušujočim solom na kitari, pa vse prek kultne Platine, ko je večina dvorane na vse grlo pokazala, da kako zna na pamet prav vsako črko besedila. Sledila je skladba Rave, ko se je nekdo podal na roke prijateljev in ob plesu ognjenih čustev pirotehnike poskrbel za nepozaben trenutek in enega nedvomnih vrhuncev koncerta.

Tomi je navdušenje izrazil tudi v citatu večera, ko je proti koncu dejal "všeč mi je ta vaš faking rokenrol", s čimer se je po rokersko zahvalil zvezstim oboževalcem, ki jih tako zvesto spremljajo že vrsto let. Hkrati pa je pozdravil tudi 8-letnega sina Zaka, ki je bil prvič na tako velkem očetovem koncertu in je zdržal prav do konca. Da še niso pozabili vseh pesmi, ki so se jih prem dvema letoma naučili za "dvoboj" z Big Foot Mamo v Stožicah, so pokazali z udarno izvedbo njihove pesmi Mala nimfomanka, ki je izvlekel blažene nasmeške na obraza pevca Grege Skočirja in basista Alena Steržaja, ki sta koncert pozorno spremljala ob strani nabito polne dvorane.

Na soncu je bil še en favorit, ki ga je nasledila nova pesem Vzhod, ki je obeležila konec uradnega dela. V prvem dodatku je prišla še ena kultna skladba iz Siddhartinega kataloga, Samo edini, za povrhu pa še Napalm 3 in ognjena Ring. V drugem dodatku pa še nežni Ledena in Piknik, za sam konec pa še Medrevesa.

Slabi dve uri in pol koncertne norije, kot jo lahko uprizori samo Siddharta, je bila vrhunska lekcija koncertnega spektakla, neverjetne uigranosti, vizualne in zvočne perfekcije (kolikor je v Tivoliju to mogoče) in hkrati dober dokaz, zakaj Siddharta trdno drži svojo pozicijo v domačem rock vrhu. Nove pesmi po nekaj slišanjih zvenijo že kot povsem "uležane", da jih lahko izvajajo ob bok največjim uspešnicam, da dejstva, da njihov koncert zveni kot koncert samih hitov, niti ne gre omenjati.

"Menim, da smo se do zdaj lotili širokega spektra glasbenih zvrsti, a smo ohranili svojo rdečo nit. To bomo najbrž tudi v prihodnosti počeli, seveda če nas ne bo kakšna slaba stvar popolnoma spremenila. Odkrivali bomo meje, do kam lahko še gremo, vsakič znova. Ohranjamo pa melodiko, težo in rokenrol. Vsakič sproti pa vidimo, iz katerega koša starih idej pobiramo in kam nas lahko peljejo ideje za nove stvari," nam je pred koncertom še zaupal Tomi.

Siddharta preprosto "hara" in "trese", v najboljšem možnem smislu in pomenu. Tudi z dihjemajočimi, še nikoli prej videnimi animacijami, ki so pravi vizualni sladkorčki za oči. Če jih niste ujeli tokrat, potem ima priložnost, ko bodo od 19. oktobra pa do 8. decembra obkrožili Slovenijo. Čaka vas koncertna poslastica, ki je ne gre zamuditi. Fantje, poklon, popolna petica!