Tom Odell: Jerry, Billy, Elton ali Nick za generacije milenijcev?

Četudi je večina pesmi Toma Odella mirnih, ljubezenskih in o strtem srcu, je bil njegov premierni koncert na slovenskih tleh vse prej kot komoren. Odell je pred leti priznal, da je bila njegova prva pesmarica knjižica pesmi Eltona Johna, iz katere se je naučil njegove skladbe, Elton pa ga je nato čez leta celo poklical, kar je bila, po njegovih besedah, ena bolj "bizarnih izkušenj" v njegovem življenju.

28-letni Odell je do zdaj izdal tri albume, Long Way Down (2013), Wrong Crowd (2016) in lanskega Jubilee Road. Čeprav se zdi, da bi njegov koncert, tokrat pred lepo napolnjeno Cvetličarno, lahko izzvenel precej otožno, je tako kazalo samo prvih nekaj pesmi, ko je pretežno sam ob klavirju izvedel Jubilee Road, I Know in Sparrow. Temperatura pa je takoj narasla, ko so se mu pridružili kitarist, basist in bobnar in so zaigrali pesem Still Getting Used to Being on My Own, s katero je pred leti igral v živo na modni reviji modne hiše Burberry.

Iz kakšnega testa je in kakšni so njegovi vplivi, je pokazal, ko je začel neusmiljeno udrihati po klavirskih tipkah, kot kakšen mladi Jerry Lee Lewis, ko je stopil do prvih vrst, kjer so oboževalke planile po njem kot kakšnem Nicku Caveu, ko je pokazal virtuoznost Eltona Johna, razigranost Billyja Joela ali pripovedovalske sposobnosti kakega Toma Waitsa. To so nedvomno možje, ki so nanj vplivali tako ali drugače, Tom pa je vse skupaj zapakiral v svojo unikatno mešanico, ki je delovala celo do te mere, da je po krikih deklet, takoj ko je prišel na oder, občinstvo pelo njegove pesmi od prve zaigrane skladbe, pa vse do konca koncerta.

Vrhunec je bil zagotovo pesem Hold me, ko je šel z odra med občinstvo, v najboljši maniri Cavea, si izbral dekle, ki je potem z njim zapelo pesem do konca, navdušenemu odzivu med vreščečimi najstnicami in pritiskanja selfijev ter snemanja za Instagram in Facebook zgodbe pa kar ni bilo konec. Odell ima sicer kot pravi Britanec dober smisel za humor, saj prodaja majice z napisom "sit sem že petja o mojem strtem srcu". A kar počne, počne z vsem srcem, z žarom, ki ga dandanes premorejo le največji. Njegovi dovtipi "mislim, da imamo tole nocoj" in "zapel bom najbolj veselo pesem z zadnjega albuma, a depresivno verzijo", pač ne morejo zgrešiti in tudi niso.

Po slabi uri in četrt preigravanja, z izleti v improvizacije, soliranja, gestikuliranja, rockerskega norenja in skakanja po klavirju, so uradni del zaključili s pesmima Entertainment ter Half as good as you. Vriski navdušenja in mladostniškega poželenja pa so četverico na odru priklicali nazaj, da so izvedli še štiri pesmi, in sicer Son of an only child, Concrete, Somehow in (verjetno največji hit) Another Love. Vmes pa je Tom vkomponiral tudi uspešnici kot sta Rockin' All Over The World Status Quojev in Imagine Johna Lennona. Seveda ne brez bučnega odziva tistih navzočih, ki so poznali obe kultni pesmi.

Odell ima že dan kasneje razprodan koncert v Zagrebu, nato pa nastopa še v Beogradu. Njegov nastop je unikaten, prav nič dolgočasen, kaj šele turoben. Zdi se, da je iz vseh svetov, tako daljne preteklosti kot osemedesetih in devetdesetih kot milenijske sedanjosti potegnil najboljše in svojim sodobnikom in mlajšim generacijam to predstavlja v najboljši luči. Na svoj način. Za vse tiste, ki so morda nikoli niso slišali za Waitsa, Joela, Lee Lewisa, Eltona, ali celo Cavea, pa je Odell dobra moderna različica umetnika z dušo in srcem, ki ima kaj za povedati in zna to tudi dobro podoživeti na svojih koncertih. Tom Odell tako zveni kot upanje mladim generacijam, da rock'n'roll ne bo nikoli umrl.