Tik pred usodnim obratom: Ko se boy-bend prične razvijati v mož-bend

BTS – Be

Kakor se ne morem znebiti vtisa, da je vse, kar ponuja koncert boy benda, še vedno strogo zrežirano oziroma prefabricirano, se na petem – v korejščini zapetem – albumu v zadnjih sezonah gotovo najbolj priljubljenega tovrstnega glasbenega pogona najde kar nekaj organskih sledi. Recimo, da so res take. Od osmih komadov je zaporedna trojica, to je od petega do sedmega, prešerno funkoidna, melodično pa povsem kredibilna. Telepathy, Dis-ease in Stay so čudoviti, energični power-pop ali pač samo nabriti disco songi, hkrati pa so tudi vokalno precej dobro podprti. Enako velja za zaključni hit, predstavljen že pred tremi meseci, to je skladba Dynamite. Nekaj podobnega so z odsekom svojega predzadnjega albuma uspeli doseči tudi One Direction. Angleži so bili namreč predhodniki BTS na tem istem kategorniškem prestolu. Še več. Ni se primerilo prvič, da je v proizvodnji hali boy benda naposled le skovana relativno zgledna muzika taisti boy bend tudi pokopala. Pa saj to dejstvo ne preseneča. Ko cicibani postanejo mladinci in se jim utrne, da bi se bilo vredno preizkusiti kot resen muzikant, nastopi tudi čas, ko je treba osnovnošolske mentorje, menedžerje in ostale parazite spoditi iz hiše – ter jim zdaj že z razvitim, mutiranim glasom v slovo zabrusiti še kako trpko. Seveda se od preuranjenega nekrologa BTS na tej točki odločno ograjujem. Kajti album Be ima svoj eksistenčni problem – in hkratno rešitev zanj – shranjen edino v prvih štirih posnetkih. Prav uvodna Life Goes On je načeloma všečna popevčica, a tudi prizori zamaknjenih skupinskih pogledov, nanizani v pripadajočem videospotu, vsiljujejo dilemo, ali je septet lepih Korejčkov sploh še pri stvari oziroma na isti miselni frekvenci. Fly To My Room je preveč očitno presečna množica obeh solo albumov Harryja Stylesa (ex One Direction), balada Blue & Grey pa je klasična strukturna in izvedbena abotnost. Največja dramaturška neznanka je Skit pod zaporedno številko 4, ki je nenormalno, in to kar na tri minute razpotegnjen površno posnet pogovor med BTS-ovci. Album Be je dober, če se ga lotite po že prej predlaganem sosledju, torej začenši z njegovo drugo polovico, pa boste prijetno presenečeni.

Ocena: 4