Naslov albuma Renesonanza zasedbe The Stroymachine združuje besedi renesansa in resonanca, kar odraža dolgo obdobje preporoda, transformacije in raziskovanja novih glasbenih zmožnosti ter upora proti ustaljenim normam. Odmik od zvočne preteklosti zasedbe se na novi plošči odraža z razširjenimi elementi harmonije, polifonije, po novem tudi vokala ter zvočnih tekstur in zvokov iz vsakdanjega okolja, hkrati pa postreže tudi z dobršno mero improvizacije in mešanja različnih žanrov.

Kljub preporodu pa še vedno ostajajo zvesti pristopu "naredi sam", saj je album popolnoma njihovo delo, na glasbilih, ki so delo njihovih rok. Instrumenti, od bobnov do orgel, harfe, trobil in pihal so v celoti narejeni iz recikliranih, tudi odpadnih materialov. Tako nastane njihova unikatna, "do zadnjega vijaka privita" avtorska glasba, polna zanimivih zvočnih krajin in tekstur, živahnih ritmov, skupaj z izbruhi trobil ter melodijami industrijskih zvokov za povrhu.

Najboljši vtis o The Stroymachine lahko doživite na njihovih nastopih, ki prodrejo v vse čutne zaznave prisotnega občinstva. Ta priložnost se ponuja že 24. novembra v Ljubljani. Več o ponovni reaktivaciji, albumu in njihovem ustvarjanju pa si preberite v našem pogovoru!

Po EP-ju Vacuum leta 2010 in mega orglah ste za več kot desetletje diskografsko potihnili, je bil ta čas vmes, do danes, za vas res nekakšen vakuum ali se je vmes dogajalo veliko drugega, življenje samo?

Kljub "vakuumu" v diskograsfkem smislu, je mehanizem zasedbe skozi vsa ta leta deloval, ustvarjal in razmišljal. Res je bilo potovanje, do našega novega zvočnega projekta, precej dolgo, definitivno pa ne bi mogli trditi, da je bilo zaman. Danes lahko predstavimo našo novo zvočno kreacijo, ki je posledica oz. rezultat prav tega, več kot desetletnega obdobja transformacije, poglabljanja vase, odkrivanja in raziskovanja. Včasih si je treba vzeti malo več časa, sploh če gre za glasbo, za katero stojiš z vsem prepričanjem.

Vseeno pa ne pomeni, da vmes niste nič nastopali, nazadnje smo vas lahko slišali na 30+2 let Big Foot Mame v Stožicah. maja lani, ste pa tudi dolgoletni spremljavalci Ljubljanskega maratona?

Res je. Sodelovanje z Big Foot Mamo je bilo odlično, saj močno preseglo pričakovanja. Na Ljubljanskem maratonu smo vedno radi in močno cenimo to priložnost deliti takšen in drugačen adrenalin, predanost in vztrajnost s tekačicami in tekači. Se pa tudi na vsake toliko pojavi kakšen koncertni špil". Žal (še) ne dovolj pogosto na večjih odrih za ljudi, ki si nas želijo slišati in videti.

Kaj je pripeljalo do ponovne reaktivacije StrojMachine, ki je zdaj The Stroymachine?

Življenje glasbene skupine samo. Po eni strani ostajamo zvesti našim koreninam, po drugi verjamemo v spremembe. Ker trenutno čutimo močno spremembo, smo to zabeležili v obliki albuma Renesonanza in tudi rahle spremembe v imenu. Namen spremembe v imenu je tudi želja po igranju in predstavitvi naše glasbe na tujih, mednarodnih odrih. Kar je naš cilj v prihodnosti in nova sprememba h kateri stremimo.

Naslov Renesonanza, je zmes renesanse in resonance, če gre za "sonični preporod in prehod iz preteklosti v prihodnost", kaj natančno to pomeni?

Renesonanza predstavlja dejanski in simbolični odraz ponovnega zvočnega preporoda zasedbe, ki skozi kreativnost, raziskovanje in upor proti ustaljenem ter obstoječem, oznanja oziroma bolje rečeno odzvanja propad starega ter se reciklira v rojstvo novega. Glasba na tem albumu raziskuje nove zvočne dimenzije, ki vključujejo elemente harmonije, polifonije, zvočnih tekstur ter posnete zvoke iz narave in vsakdanjega okolja. Hkrati smo se odmaknili od klasičnih "tradicionalnih" glasbenih form (npr. AABA) in naše kompozicije zasnovali bolj svobodno. Po novem slišimo v glasbi elemente improvizacije, kontrapunkta ter aleatorike, ki segajo v žanrska področja, kot so noise, dub, elektronika, ambientalna in eksperimentalna glasba. Velik preskok je narejen tudi v samem načinu snemanja in produkcije naše glasbe. Jasen je odmik od preteklih, anorganskih in kvantiziranih zvočnih sestavljank (lepljenk), ki se kaže v novem konceptu in pristopu snemanja albuma, ki smo ga v celoti posneli v lastni režiji, zvesti naredi sam" konceptu, v svojih vadbenih halah. Torej pri vsem ne le glasbeni projekt, ampak tudi izraz našega umetniškega razvoja ter želje po raziskovanju novih glasbenih horizontov.

O čem govori prvi singel Niedrich?

Gre za zelo resno refleksija na samega sebe in na soljudi. Gre za zavedanje svojega notranjega glasu, ki v bistvu nikoli ne utihne. Le poslušamo ga včasih bolj, včasih manj. Med pandemijo je več ljudi imelo večji posluh za svojega Niedricha. Človek je "za trenutek" postal bolj načelen in sočuten, manj potrošniški, bolj razumen in zaveden. Čim se situacija spremeni, postanemo gluhi ali Niedrich nem. Po več kot treh letih je verjetno še kdo začutil to nezadovoljstvo - to nekoristnost naše skupne izkušnje, ki se je v mnogih pogledih izjalovila v še slabše stanje duha kot poprej - in zdaj posluša Niedricha. Skratka, Niedrichu se gabi zaradi našega vedenja in nezmožnosti napredovanja v etičnem smislu, človeka, kot posameznika in ljudi, kot vrste. Seveda gre za neko obliko nihilizma in zavračanja opazovanega.

Zdi se, da ste poleg tolkal posvetili tudi samim melodijam ter improviziranemu mešanju različnih žanrov, prvič pa lahko slišimo tudi dejanski vokal in besedilo?

Res je, preprosto gre za različne navdihe. Kreativa ne pozna meja in radi se znajdemo v različnih scenarijih, tako tudi nastajajo ti neopredeljivi zvoki. V nekem trenutku je bil tudi navdih za besedilo. Izkazalo se je, da bo po vsej verjetnosti v prihodnosti besedil več.

Kdo je producent nove plošče, koliko je vaš novi zvok njegova zasluga in koliko ste za to "krivi" sami?

Ploščo Renesonanza smo producirali sami. Pri snemaju plošče je šlo dejansko za enoinpolletno obdobje kreativnega procesa in procesa učenja, na začetku katerega nismo vedeli v kaj točno se spuščamo. V osnovi je bila ideja, da želimo posneti pristen, organski oziroma "pravi" zvok zasedbe, ki ga lahko doživimo in slišimo na koncertu oziroma ob igranju v živo. Kot sem že omenil, smo ploščo posneli popolnoma v lastni režiji v naših vadbenih prostorih, ki smo jih za ta namen spremenili v ogromen dinamičen studio. Naj na tem mestu velja izpostaviti našega člana in snemalnega tehnika Luko Vizlarja, ki je prevzel celotni studijski in tehnični proces snemanja plošče. Miks in mastering albuma pa je izvedel Gašper Letonja, ki je v zvoku celotnega albuma seveda pustil svoj pečat.

Prva in zadnja skladba sta dolgi 11,5 oz. 12,5 minut, kar je mega dolžina, kaj pravzaprav določa dolžino skladb?

V glasbi je najbolj ključna merska enota minuta. Dolžino skladb določa torej čas (smeh). V fizičnem smislu resonirajo dolžine, površine, prostornine, trdote oz. materiali posameznih inštrumentov z nami, ki na te polavtomatske glasbene mašine igramo (drugi "pol" smo namreč mi). Pri prvem in zadnjem komadu ne čutimo zares, da gre za mega dolžino, temveč za dolžino, ki je potrebna, da se ustvari sinergija in zgodba med nami in inštrumenti. Nekatere zgodbe so pač kratke in sladke, druge porebujejo kompleksnejši razplet.

V najnovejši inkarnaciji zasedbe vas je enajst, kako si razdelite delo, koliko pomembni so posamezni deli vaše zvočne verige, da se ustvari končni rezultat in zvočna zmes, ki jo sliši poslušalec?

Kot zasedba, ki sledi in deluje pod filozofijo naredi sam" imamo veliko srečo, da prav vsak izmed enajstih članov nekaj zna in je v nečem dober. Naj si bo to na področju kreiranja glasbe, videa, tonske tehnike, izumljanja in izdelave instrumentov, izdelave umetniških izdelkov, ali družbenih omrežij. Delo se tako nekako samo razporedi, oziroma se ve, komu pripada. Glasba in odrski performance je le končni rezultat celotnega procesa in delovanja našega mehanizma, v katerem je pomemben prav vsak košček, ki ga kdo prispeva.

Vaši nastopi so bili vedno tudi paša za oči, čeprav se ob opazovanju morda zazdi, da sami najbolj uživate na odru, hkrati pa gre tudi za fizični napor - kako kot izvajalci doživljate vse skupaj?

Ko izvajaš glasbo na odru stopiš v drug svet, v katerem fizičnega napora ne dojemaš enako, če sploh. Jasen primer, kako lahko ustvarjalna, izrazna moč oziroma energija preseže omejitve fizičnega. Gre torej za eno vrsto stanja spremenjene zavesti ali če želite, trans. Naš cilj pri izvajanju glasbe je torej vedno trans-formacija, kjer stopiš "čez" formo (obliko ali fizično telo...) in preprosto uživaš.

Promocijski koncert boste imeli 24. novembra v ljubljanski Cukrarni, vas bo moč kasneje ujeti še kje po Sloveniji imate kakšne ponudbe iz tujine, kakšne so želje glede tega?

Trenutno vlagamo vso energijo, čas in sredstva v promocijski koncert v Cukrarni, tako, da novih terminov za nadaljne koncerte še nimamo. Organizirati The Stroymachine je neprimerljivo večji zalogaj kot organizirati petčlansko rock zasedbo. Tega se dobro zavedamo in zato se ne čudimo, da ima marsikateri organizator dogodkov tukaj težavo, pomisleke ali celo strah pred sodelovanjem z nami. Želimo pa ravno z našim preporodom spomniti, da obstajamo, tudi če smo bili pozabljeni. V kolikor bodo v prihodnosti priložnosti, se veselimo nastopanja v živo, tako doma, kot tudi v tujini.