Tajči o vrhuncu slave in odhodu v ZDA: Nisem želela ostati lutka

"Niti slučajno nisem bila favorit za zmago. Vedela sem, da se podajam v to brez možnosti, da bi zmagala. Tja so me poslali kot najšibkejšega konkurenta Massimu, za katerega se je pričakovalo, da bo zmagal," se je Jugovizije v Zadru leta 1990 spominjala hrvaška pevka Tatjana Matejaš Cameron - Tajči. Na tekmovanje je prišla kot zadnja violina in nato nepričakovano zmagala. "Tam sem bila res samo iz srca. V glavi nisem imela nič drugega kot le to, da odpojem pesem s srcem in se vsi dobro zabavamo."  Da je bilo že med nastopom čutiti intenzivno energijo občinstva in da je pevka med preštevanjem točk pomislila, da njeno srce tega ne bo preneslo: "Ali je človeško srce zmožno prenesti tolikšno ljubezen, veselje in energijo. Res sem mislila, da mi bo srce preprosto počilo in se razletelo na tisoče delcev."

Vrhunec kariere je tako Tajči doživela pri svojih devetnajstih. V očeh Jugoslavije nasmejano plavolaso dekle v oranžni obleki in s posebno energijo na odru – Marilyn Monroe na prostorih nekdanje Jugoslavije, za tem obzidjem pa? "Ko imaš devetnajst let, se spreminjaš, rasteš, si širiš obzorja ... In ravno takrat se je meni zgodila slava, na katero nikakor nisem bila pripravljena," nam je med pogovorom zaupala 54-letna pevka. Na njeno slavo ni bil takrat pripravljen tudi nihče od njenih bližnjih in prijateljev. "Nikogar ni bilo, ki bi mi rekel, kaj naj v tisti situaciji naredim ali rečem, kako naj se obnašam. Bala sem se, da me občinstvo ne bo sprejelo, če ne bom vedno nasmejana, urejena in bom kdaj zlomljena in šibka. Me bodo še vedno imeli radi?"

Kot devetnajstletnica se je spopadala s poplavo oboževalcev, komentarjev, sodb in predvsem poskusov, da bi jo družba ukalupila po svojih merilih, čemur bi bil takrat težko kos tudi kdo veliko starejši in zrelejši. Na trgu se je v času tiste evforije pojavila celo Tajči barbika, figurica v oranžni obleki, ki jo pevka še danes hrani doma. Opominja jo namreč na pomembno sporočilo. "Ko si tako slaven, kot sem bila takrat jaz, postaneš točno ta barbika, ta lutka. Takrat ni bilo družbenih omrežij, preko katerih bi lahko delila svoja razmišljanja in se z oboževalci povezala na bolj osebnem nivoju. Zato sem se prestrašila, da bom za vedno morala peti Hajde da ludujemo, če bom ostala tu. To je ta sindrom – postaneš to, kar od tebe pričakuje občinstvo, namesto da se razvijaš." Dve leti po nastopu na Evroviziji v Zagrebu se je zato pevka odločila za odhod v ZDA, kjer je zadnja tri desetletja ustvarjala povsem drugačno glasbo in si ustvarila tudi družino.

Na dom ni pozabila, živi na relaciji ZDA–Hrvaška. Pozabila ni niti na pesem, ki jo je izstrelila med zvezde in poskrbela – z vsemi izzivi vred – da je to, kar danes je. "Pesem Hajde da ludujemo pojem še danes, a drugače,"  je z nasmehom povedala Tajči, ki z veseljem spremlja, kako njena pesem prehaja iz generacije v generacijo. Kako se je znašla v ZDA, kjer je končno zaživela svoje anonimno življenje, kaj ji je prineslo zvezdništvo in kaj vzelo, pa si poglejte v Popkastu.