Tadiman: Glasba briše meje in ruši zidove

Tadej Tratnik je večini nabolje poznan po nadimku Tadiman, na glasbeni sceni pa tako ali drugače deluje že četrt stoletja. Aktiven je na reggae sceni, je avtor radijske oddaje Jahmajkaman in vodja zasedbe Siti hlapci, s katero je posnel nekaj albumov, poje v italijanski skupini Makako Jump, slišali pa ste ga lahko tudi v kolektivu Ufoslavians.

Pred meseci pa je izšel njegov prvi samostojni album Soljahs of Love, pri katerem je poleg pevskega posla opravil tudi delo producenta in multiinstrumentalista. Na albumu je mogoče čutiti tudi vplive in vtise večkratnega bivanja na Jamajki, kjer je sodeloval in se družil s tamkajšnjimi umetniki v njihovem edinstvenem domačem okolju.

Album tako gosti kar nekaj svetovno znanih jamajških imen, kot so Fantan Mojah, kitarist Boba Marleyja Earl China Smith, reperka Nadirah X, pevec Israel Voice, karizmatična Italee Watson in  Sangie Davis, ki je napisal Marleyjevo pesem Wake Up and Leave. Sodelovali so tudi člani Sitih hlapcev in drugi. Plošča vsebuje različne sloge, kot so roots, dub in najabingi, besedila pa so večinoma duhovne narave. Vse skladbe razen pesmi Kdor drugemu jamo koplje so v angleškem jeziku.  

Tadiman je doslej nastopal v petnajstih državah, tudi na festivalih, kot so Uprising (Češka), Szighet (Madžarska), BoomTown (Velika Britanija), LowLands (Nizozemska) in Rototom (Italija). Poleg tega je večkrat nastopil na reggae festivalu v Tolminu, sprva na Sunsplashu, nato na Riversplashu, zdaj pa na festivalu Overjam, na katerem ga lahko ujamete 7. avgusta. Mi pa smo ga povprašali o prvencu, njegovem odnosu do reggaeja in še čem.  

Pred kakimi deset leti ste bili Siti hlapci v videospotu kot izganjalci duhov. Čemu pripisuješ krivdo za to, da niste nikoli resneje prodrli na sceno, čeprav ste pravzaprav odlični? Kaj se je zgodilo?

Da prodreš na sceno, se ji moraš prilagoditi in podrediti. To me nikoli ni zanimalo. Veliko pomembnejše mi je, da vztrajamo pri ustvarjanju in da nismo odvisni od medijske popularnosti. Slovenska reggae scena je zelo majhna v primerjavi z rock, rap ali elektronsko. Kljub temu imamo veliko DJ-jev (selektorjev), nekaj skupin in fenomenalen festival Overjam. Siti hlapci pa smo vmes pripravili nov glasbeni material. Hudič se zato trese, si puli lase in v strahu šteje dneve do našega vseslovenskega prodora.

Kaj je potem pripeljalo do tega in s kakšno vizijo si se podal na samostojno pot?

Nimam posebne samostojne vizije, saj s Sitimi hlapci nadaljujemo delo, in tako bo tudi ostalo. Po dolgih letih delovanja kot frontman italijanske zasedbe Makako Jump sem začel v Italiji dobivati precej ponudb za petje. Tako sem res užival in lahko deloval z soundsystemi, DJ-ji in različnimi zasedbami. Tudi sodelovanje z Ufoslavians me je popeljalo na ogromne festivale v Angliji, Nizozemski, Nemčiji itd. Na Jamajki sem deloval kot solo pevec in glasbenik. Pravkar sem se vrnil s Seasplasha na Hrvaškem, kjer sem nastopil z Roots in session iz Ljubljane. Čez nekaj dni bom nastopil na Overjamu v Tolminu z italijanskimi glasbeniki, ki jih poznam že dolga leta. Rad sodelujem z različnimi ljudmi. Album Soljahs of Love je nastal, ker enostavno igram več instrumentov in sem si od nekdaj želel ustvarjati tudi tako. Tudi v produciranju zelo uživam.

Kdor drugemu jamo koplje je zanimiva pesem, v kateri pokažeš, kako se slovenščina brez težav ujame z reggaejem, vseeno pa je večina tvojih pesmi v angleščini. Kako gledaš na to? Ciljaš na mednarodni trg?

Ne sledim pravilom, ker sem svoboden in ustvarjam, kakor se pač sproti odločim. V zadnjem letu sem kot Tadiman predstavil tri pesmi v slovenskem jeziku, Vsako jutro s Shukranom, Počene balone z MC Kreblom ter Štiri ure na dan. Za italijansko založbo Soulove sem posnel videospot za pesem White Lines. Vsekakor zgodba seže onkraj slovenskih meja in tako potrebujem tudi pesmi za tuje tržišče. Letos je bil moj album hit tedna v Nemčiji, pesem Music man pa je bila več tednov številka ena na Hrvaškem.

Na plošči Soljahs of Love nisi zgolj pevec in avtor, temveč tudi instrumentalist in producent. Na njej je tudi nekaj zanimivih duetov (Fantan Mojah, Earl China Smith, Nadirah X, Israel Voice, Italee Watson, Sangie Davis). Kako si navezal stik s temi ljudmi in v kolikšni meri si v resnici povezan z Jamajko, deželo reggaeja?

Od nekdaj svoje pesmi aranžiram sam. Poleg tega igram več inštrumentov, to me dela posebnega in mi izredno pomaga na glasbeni poti. Tudi na Jamajki je to pripeljalo do tega, da me je k sodelovanju povabil legendarni Earl China Smith, kasneje pa še izjemna Italee Watson. Na Jamajko sem odpotoval brez ambicij in pričakovanj. Bil sem na obisku pri družinskih prijateljih in pevcu Richardu Ramsayju, nekako pa sem že drugi dan v Kingstonu snemal pesem z Israelom Voiceom, ko me je tudi opazil zvezdnik Fantan Mojah, ki mi je nato precej pomagal. Vse se zgodilo popolnoma naravno. Jaz in Jamajka, ljubezen pa prvi pogled.

Videospota za skladbi Bless Me in More We Suffer si snemal na ulicah Kingstona, kaj pa se je zgodilo s spotom za komad Trinity, posnetim nekje med Los Angelesom, Kingstonom in tvojim domačim Mariborom?

Na ulicah Kingstona sem posnel videospot za pesem More We Suffer z Israel Voiceom in leto kasneje Bless Me z Fantanom Mojahom. Zadnji videospot z albuma bo pesem Trinity, ki jo bomo predstavili septembra na Reggaevillu. Zelo sem ponosen, da sem pri tej pesmi sodeloval z Nadiro X in Italee Watson. Obe sta supertalenta in izjemni, navdihujoči osebi.

Kako pomembno se ti zdi, da v reggaeju najdeš svoj glas in slog, da nisi zgolj kopija nekoga, skratka, da ljudje, ko te slišijo, vedo, da si to ti?  

Umetniki s(m)o različni. Eni radi kopirajo in se vživijo v druge. Jaz tega nikoli nisem znal. Prej napišem svojo pesem, kot se je od drugega naučim. Definitivno je reggae v tem še izrazitejši, saj imamo pevci marsikdaj podobno glasbeno podlago (riddim). Ostaneta le tvoj glas in stil. Vsak človek je unikat in original. Mora se le sprejeti in se prepustiti svojim posebnostim.

Reggae ima sicer veliko zvrsti. Kako bi opisal linijo, ki ji slediš?

Res je, reggae kultura združuje podzvrsti, kot so ska, dub, roots, dancehall, tudi jungle in drum'n'bass. Vsak podžanr ima svojo publiko in energijo. Osebno mi je všeč vsa glasba, tudi funk, jazz, pop in narodna, tako da tudi kot reggae glasbenik rad delujem čim bolj stilsko široko. Vedno pa ostajam zvest sporočilom ljubezni, spoštovanja, zdravega življenja in boja proti pohlepu, rasizmu in ostalim "babilonskim" boleznim.

Zdi se, da si poleg Kranjčanov Raggalution eden glavnih ambasadorjev reggaeja v Sloveniji. Poznamo Roots in Session, deluje Reggae.si. Kako ocenjuješ domačo reggae sceno?

Zelo sem vesel in ponosen, da se slovenska scena razvija in je enotna bolj kot kadar koli prej. Poleg navedenih so tukaj še Haris Pilton, MC Krebl, Rasta Varga, Mate Bro, Ibu ter super soundsystem ekipe, kot so Freedom Fighters, Ljubljanjah Vibes, Massive Sound, Dubtafari, Dubsystem, Boris Sound, 3Kings in drugi. Scena ima tudi radijsko oddajo na Radiu Študent, imenovano Riddim operator. In seveda festival Overjam, ki je naš stik s preostalim reggae svetom.

Iz prvotnega festivalva Soča Sunsplash oz. Riversplash se je rodil zdajšnji festival Overjam, na katerem boš kmalu nastopil. Postal je prepoznavna znamka in stičišče ljubiteljev reggaeja, tudi v mednarodnem smislu.

Ko sem leta 2000 nastopil na prvem reggae festivalu v Tolminu, so se mi preprosto izpolnile sanje. Tako je vse do danes, vsak dan se zahvaljujem vesolju. Na sotočju se počutim doma. Reggae je moj dom. V vsakem vremenu. Mislim, da sem nastopil na sedemnajstih izvedbah. Res sem srečen in vedno znova sem navdušen. Komaj čakam, da se letos vsi vidimo in plešemo še za lani. Prvič bom predstavil tudi spremljevalni vokalistki Urško Gajšt in Patricijo Roj ter nastopil z italijansko zasedbo, ki jo bo vodil Piero Dread. Spet nekaj novega.

Če so UB40 dokazali, da se da delati dober belski reggae, vseeno prednjačijo temnopolti izvajalci, denimo legende Marley, Lee Scratch Perryja, Peter Tosh in tako naprej. Je za reggae pomembno, od kod si in kakšen si?

Reggae dolga leta ni imel veliko močnih predstavnikov zunaj Jamajke. Tam je ta glasba nastala in jamajški reggae bo vedno imel posebno vibracijo. Dandanes je to svetovna glasba, ki nastaja na Japonskem, v Afriki, Evropi, Ameriki itd. Glasba ne pozna meja. To je tudi njena naloga – da briše meje in ruši zidove.

Mora pravi "rasta" imeti drede in kaditi marihuano ali gre predvsem za to, da reggae nosiš v duši in srcu?

Rastafari niso dredi in marihuana. To je samozavedanje, ponos, spoštovanje in predvsem to, da slediš svojemu srcu in se ne prepuščaš sistemu. Seveda pa nekateri raje izberemo "naravna zelišča" kot vino in imamo korenček raje kot pršut. In tudi raje plešemo do jutra kot gledamo televizijo (smeh) ...

Zadnje vprašanje: kaj ti pomeni reggae?

 Res ne vem, kako bi to ubesedil. Pridite na festival Overjam in boste začutili.