'Like, repost, share niso dovolj, če želiš hiphop ali kar koli drugega v življenju res doživeti'

Mirko, plošča se začne, kot si želi vsak, ki ima rad dober "old school beat", z globokim basom in klavirskim samplom, tokrat nobene zafrkancije v slogu Majde Holc?

Mirko: Tokrat smo resni. Album SupaGrozny je praktično nastajal simultano s ploščo Afera Majda Holc. Na tistem albumu smo delali speven, a hkrati umazan funk iz brezbrižnosti. In to sem očitno moral nekako uravnotežiti, ker je bil eden od dveh svetov v meni lačen. Ko slišiš te hladnejše beate in padeš v to zono, se tudi tvoje razpoloženje spremeni. Začutiš bluz, mraz, temačnost, jezo in celo bes. In potem pridejo verzi sami od sebe.

Kaj ti pomeni, da je Mirko uporabil tvoje beate, ki so ti ležali v predalu, in kaj meniš o celotnem konceptu in končnem izdelku?

DJ Supastar: Končni izdelek se mi zdi zelo vrhunsko zaokrožena celota. Menim, da ima poseben čar, če producent poskrbi za zvočno podobo celotnega albuma in SupaGrozny projekt je v tem več kot uspel. Iskreno sem želel že sam izdati projekt z beati, kjer bi na gostovanje povabil meni najljubše slovenske MC-je, vendar mislim, da je plošča v obliki, kot sva jo izdala z Mirkom, izpadla še bolje. Mirku gre ogromno spoštovanje, ker mislim, da so beati vredni objave in jim je dal podobo, ki si jo resnično zaslužijo.

Mirko, z dolžino se nisi obremenjeval, imamo uvod (intro) in sedem pesmi. Kako si jih "zapakiral" v album, ki se ti zdi tematsko zaokrožen, da v manj kot petindvajsetih minutah poveš vse (in še več)?

Mirko: S Supsom sva se že na začetku dogovorila, da bo stvar kratka. Mislim, da sva sprva rekla pet komadov, potem je to zraslo na osem, če štejemo še intro. Mislim, da je dolžina ravno pravšnja. Album hitro mine in ti da možnost, da si želiš slišati še. Raperji imamo vedno težave s tem, kdaj nehati in često lahko postanemo naporni. Še vsak moj album do zdaj je imel v načrtu po deset, maksimalno dvanajst pesmi, pa se je potem raztegnil tudi do osemnajst (Afera Majda Holc), kar je absolutno preveč. S tem izdelkom sem več kot zadovoljen prav zaradi dejstva, da nam je uspelo ohraniti kratkost in intenzivnost. To imam za povedati in čao, spustim mikrofon in grem čez vrata. Sva pa s Supsom, kot že rečeno, ciljala na "kratko, ampak sladko". Okvir nama je torej bil prej število komadov kot sama dolžina.

Bog vojne ima neverjetno mogočen "drive", je himna borcem, bogata z referencami, ki veliko povedo dobro poučenim, hkrati pa najbolj udaren komad albuma, primeren za prvi singel, videospot in tudi odprtje plate. Četudi se začne z Cassiusom Clayem (Mohamed Ali), ki pravi, da je največji vseh časov (GOAT), na koncu izjaviš, da je to Sugar Ray Robinson ...

Mirko: Bog vojne je bil drugi komad, ki je bil narejen za ta album. Idejo, da bi prepletel klasično rap "battlanje" z "ringovskimi" referencami, sem imel že davno. Leta 2011 sem celo spisal tak komad, ampak se mi je skuril disk in je bil tekst izgubljen. Je bil pa veliko slabši in manj dodelan, kot je Bog vojne. Ko mi je Sups poslal podlago, sem v sekundi vedel, kaj in kako bom odrapal. Besedilo se je spisalo samo.

Ali je gotovo najboljši težkokategornik vseh časov in ker gre za kraljevsko kategorijo, je seveda razumljiva njegova trditev, da je največji vseh časov (GOAT). Ampak, če vzamemo težo stran in pogledamo dosežke v ringu, potem se s Sugarjem Rayem Robinsonom nihče ne more kosati. Premagal je vse v lahki, velterski in srednji kategoriji. Če se ne bi zaradi izčrpanosti po 13. rundi sesedel (v New Yorku je bilo tisto pozno popoldne 40 stopinj Celzija, v ringu je omedlel tudi sodnik), bi z lahkoto postal še prvak v lahko težki kategoriji. To, da greš od lahke do lahkotežke kategorije in premaguješ vse, je res noro. Njegova statistika je v nekem trenutku bila 128 zmag in en poraz! Do konca kariere jih je sicer nabral še nekaj, ampak gre to pripisati starosti in boksanju za odplačevanje dolgov.

Veliko imaš boksarskih referenc, kar bodo zagotovo razumeli navdušenci nad tem športom, katero dejstvo, dogodek, ki jih imaš najbrž dobro vtisnjene v svoje možgane, iz boksarske zgodovine, se ti zdi najbolj neverjetno ali najbolj pomenljivo za zgodovino in dediščino tega športa?

Mirko: Menim, da so vsaj trije dogodki, ki so uspeli zaznamovati svetovno zgodovino in so tako ne samo del športne dediščine, ampak tudi dediščine človeštva v 20. stoletju. Največji dogodek je bil zagotovo povratni dvoboj med Joejem Louisom in Nemcem Maxom Schmellingom 22. junija 1938. Prvič se je namreč zgodilo, da je nek ameriški predsednik v Belo hišo poklical temnopoltega športnika in mu dejal: "Usoda svobodnega sveta je v tvojih pesteh." Danes si verjetno ne moremo predstavljati, kako velik dogodek je bil ta boj takrat. Tisti hip je bila to najpomembnejša stvar na planetu. Potem ne smemo pozabiti na dvoboj stoletja med Alijem in Frazierjem v New Yorku leta 1971. Dejstvo, da je zaradi te borbe obstal svet, da so vojskujoče strani v več državah položile orožje, zato da so si lahko borci iz džungle, predmestja ali pač jarkov v miru ogledali dvoboj. Da sta bila borca praporščaka liberalne (Ali) in konservativne Amerike (Frazier), pomeni, da je šlo za personalizacijo takratne svetovne delitve. Protiimperalisti so navijali za Alija, tisti na strani obstoječa družbenega reda pa za Frazierja. Svet je bil buden, tudi če je bila pri nas ura štiri zjutraj, kar vem iz pričevanj starejših prijateljev, staršev, starih staršev. In tretji dogodek je bil seveda leta 1974 znameniti Rumble in the Jungle med Alijem in Foremanom. Prav tako zelo velik dogodek, predvsem za afriško celino, saj se je na vrhuncu osvobajanja afriških kolonij najbolj prestižen športni dogodek preselil iz ZDA v postkolonialni Zair oziroma Kongo. Zavedati se, da je nek šport, neko merjenje fizičnih, strateških in intuitivnih sposobnosti med dvema človekoma tako zaznamovalo svet, je nekaj, kar nekoga, ki ima rad borilne veščine, res navdaja s ponosom in upanjem.

Mirko se je zahvalil vsem, ki niso uporabili teh beatov, si jih ti predlagal njemu ali jih je sam izbral, izkopal iz tvoje zakladnice, kako sta jih izbrala in koliko sta jih potem spreminjala?

DJ Supastar: Večina podlag je bila 75-odstotno narejena. Treba je bilo postaviti aranžma in urediti kakšno podrobnost. Mirko je dobil moj izbor podlag, potem pa se je sam odločil za beat in tematiko. Tukaj moram posebej izpostaviti komad Zadnji gnevi, ki bi hitro lahko postal neka otožna oda nekdanji ljubezni, pa ga Mirko vrhunsko odpelje na čisto surov način, tako da rdeča nit plošče ni prekinjena.

Besedila imaš neverjetno "popeglana", vsaka vrstica stoji, ni odvečnega besedičenja, koliko jih dejansko popravljaš, obračaš besede ali v trenutkih navdiha iz tebe leti točno tako, kot lahko slišimo v končnih skladbah?

Mirko: Sam sicer mislim, da je še vedno prostora za napredek, se pa brez dvoma trudim, da bi bilo čim bolj "popeglano", kot praviš. Najprej seveda že med pisanjem veliko ponavljam, kar je že zapisanega, nato posnamem prvi domači demo in še tam poslušam, kako zveni, šele nato, ko že skoraj znam na pamet, grem končno v studio. Vmes, že v prvi fazi, seveda obračam besede, menjam vrstni red, poskušam kakšno besedo zamenjati z bolj sočno sopomenko ali metaforo. Rap mora biti igriv, domiseln. Ne smeš pisat spisov, moraš biti tisti lik pred blokom, ki jih "prbija", to pa je seveda vedno začinjeno z besednimi igrami, slengom, vulgarizmi, analogijami, namigi, tudi bravadom in, zelo pomembno, prezenco in samozavestjo. Samozavestjo v tonu, besedah, izgovorjavi. Na tem področju si želim biti še dosti boljši.

Izdelek deluje "old school" v smislu produkcije, veliko samplov, citatov, prostora za refrene skoraj ni. Na Majdi Holc si imel nekaj "pop" momentov. Tukaj zanje preprosto ni prostora in najbrž niti ne spadajo v kontekst?

Mirko: Kot rečeno, je bila Majda zaprašeni funk. S tem seveda pridejo tudi poskočni ritmi, (bolj) pevski refreni itd. Prišlo je samo od sebe. Tukaj pa ja, v glasbi je povsem drugačno razpoloženje, zato mi niti na misel ni padlo, da bi dodajal nekaj, kar bi na takšnih podlagah verjetno zvenelo totalno patetično. Ko si zavrtim beat, poslušam, kaj mi govori, najprej vidim barve, njihove odtenke, temu se prilagodi moje razpoloženje in potem streljam. Pride samo od sebe, brez predhodnih načrtov, spontano. In smo spet pred blokom, ha ha. 

Si rapal na dobljene podlage, sta jih delala skupaj in kako sta izbrala vse njegove "vložke", ki navdušujejo in hkrati dosežejo maksimalen učinek, za tiste, ki so jih pripravljeni zaznati …

Mirko: Gre za več deset let stare podlage, haha. Dejansko so to beati, ki jih je Supastar naredil na prelomu tisočletja in so ostali neuporabljeni. Na te podlage so rapali vsi takrat vroči slovenski MC-ji. Doša, Cazzafura, Trkaj, Valterapa, Perro & Ruddstah, Drobiž, Unknown. Skratka cela garda raperjev, ki so bili zame takrat fotri. Vse vložke sva seveda dodala naknadno oz. jih je dodal Sups. Govorimo o skrečih, aranžmajih in drugih vložkih.

Zakaj je skrečing, morda po krivici, zdaj potisnjen v kot oz. toliko manj izpostavljen kot pred desetletji, ko so bili skrečerji oz. DJ-ji v bendih velike zvezde (Jam Master Jay, Terminator X, Eric B)?

DJ Supastar: Dobro vprašanje, sploh glede na to, da je bilo DJ-janje prvi element hiphop kulture. Sam sem bil vedno zagrizen DJ in skrečanje me je od nekdaj izjemno zanimalo. Še preden sem kupil prvi gramofon, sem bil tako navdušen nad skrečanjem, da sem npr. vzel komad in sam na računalniku umetno podaljševal skrečanje, zato da sem lahko dlje užival v njem. Na splošno mislim, da skrečanje kot takšno nikoli ni bilo prav zares v ospredju. Poleg omenjenih je mogoče edini resničen ambasador skrečev v skladbah DJ Premier, ki je tudi moj največji vzornik. Dandanes pa zaradi modernejše produkcije skrečev skorajda ni več.

Gostov maš nekaj (Emkej, Ghet, Mrigz, Sajkoslav), si imel kakšno željo koga imeti na albumu ali gre za kolege, ki so "uleteli" prosto, spontano, po navdihu?

Mirko: Tako kot so nastajali samostojni komadi, so tudi sodelovanja nastala spontano. Pri VeleMestu sva oba slišala, da tukaj pa nujno morajo mikrofon zgrizt' raperji, ki to pri nas znajo. In kdo je pri nas v tem boljši od Sajkoslava, Gheta in Mriga? Tudi sodelovanje z Emkejem se je zgodilo, ker sva že dolgo govorila o tem, da morava, poleg Šmorna, še kdaj sodelovati. In, ko je Marko slišal ostale demo posnetke, je hotel biti zraven. Emkej se je kot izvajalec precej razvil in često odstopa od klasične forme, ki sva ji s Supsom zvesta, a tokrat sva ga vrnila nazaj in mi je res dobro zaradi tega, ker svoj del super odpelje.

SupaGrozny in Zob časa ima odličen strip koncept v slogu MF Dooma. Strip je vrhunsko oblikovan, delo umetnice Ive Gustinčič, je vse delovalo tako, kot si si želel?

Mirko: Še boljše! Držati v rokah nekaj izvirnega in originalnega, kar je hkrati tudi tvoj izdelek, je res veselje. Iva je naredila izjemno delo, z barvami pa ji je pomagal Andrej Srebrnjak, človek, ki je bil zraven praktično pri vseh mojih albumih in je vedno eden od stebrov ekipe. Menim, da danes, ko se večina glasbe pretoči (streama), moraš, če želiš izdati nekaj fizičnega, poskrbeti, da bo ponudil nekaj več. Zgoščenk ljudje nimajo več kam vtakniti, lahko pa album pretočijo s spleta, strip pa postavijo na polico, ga prebirajo, pregledujejo risbe in si ustvarjajo film. Seveda je kreativnost lahko tudi draga ali dražja, ampak, če delaš glasbo zato, ker jo delaš rad, potem minus ali ničla nista tragedija, še več, nista pomembna.

Zgodba sledi prigodi modrookega SupaGroznyja v belih nogavicah in natikačih, ki oborožen z vinilnimi ploščami "razturi" šminkerje in odkrije vinilni zaklad, ki ga reši pred zobom časa ... V bistvu gre torej za posvetilo Supsovim beatom, ki si jih, kot praviš, uporabil na tej plati in se najprej zahvalil vsem "raperjem, ki jih niso uporabili v svojih komadih"?

Mirko: Da, točno tako. Rdeča nit tako stripa kot albuma so Supsovi beati, ki so ležali ujeti na zaprašenih policah, pozabljeni, zbledeli v času. Želela sva pokazati, da je čas zgolj iluzija in da lahko na videz zastarelim stvarem vdahnemo novo življenje. To sva naredila z besedili, vokali, skrečanjem, posodobitvijo aranžmajev. Sicer pa gre za podlage, ki so bile v začetku tisočletja namenjene raperjem, ki so bili (že) takrat aktualni na slovenski sceni – Drobiž, skupina Da II Deuce (Doša in Cazzafura), Valterap, Perro & Ruddstah, Unknown, Trkaj – pa jim očitno ni stekla beseda skozi te beate. Meni najbolj zanimivo pri vsem te je, ko mi je Sups povedal, da so MC-ji v tistem času imeli nekakšno strahospoštovanje do podlag. Če se jim je zdelo, da to, kar so napisali ali posneli, ni dovolj dobro za beat, so enostavno odstopili. Če je bilo v naslednji generaciji, kateri pripadam tudi sam, to še nekako malenkost prisotno, danes tega ni več opaziti. Kar ni v redu. Kakor koli, verjamem, da v vesolju obstaja preveč naključij, da bi bilo kar koli naključno, torej se vse, kar se je zgodilo, zgodilo z razlogom. Vedno je bil torej pri vsemu možen samo en scenarij. Zato sem se tudi zahvalil vsem raperjem, ki so omogočili, da je tisto, kar je bilo namenjeno za leto 2020, prišlo v 2020.

Koncept in strip sta navdihujoče posvetilo starim vinilnim časom, hkrati pa logično kličeta po tem, da bi moralo vse skupaj iziti prav v tem formatu npr. kot vinilni picture disc s stripom ali dvojni 7-palični SP, haha. Je sicer na voljo fizična izdaja?

Mirko: Seveda je tako izšlo v fizični, ampak odziv je bil tako neverjeten, da je bil album razprodan v 19 urah! Sklenila sva, da bova naredila ponatis, ampak bo na voljo le na nastopih v živo. Če bo kdo želel imeti ta izdelek v rokah, bo pač moral priti pogledat hiphop v živo. Like, repost, share, klik niso dovolj, če želiš hiphop – ali kar koli drugega v življenju – res doživeti.

Časi so taki, da so zdaj v prednosti digitalne platforme, ki so še posebej uporabne v času omejenih socialnih stikov. Kakšni so odzivi na Boga vojne in nasploh na tvoj novi glasbeni udar?

Mirko: Album bo seveda na voljo tudi v digitalni obliki, ampak šele čez štirinajst dni. Glede na to, da je bil s strani oblikovalcev vložen neizmeren trud v ovitek, se mi zdi fer, da ima fizična izdaja absolutno prednost. Tisti, ki niso reagirali takoj, bodo morali počakati še kakšen dan, da lahko slišijo glasbeni izdelek. Kar pa se tiče odzivov, so pa zelo pozitivni. Vedno sem vesel tudi kritik, konstruktivnih, pa celo tudi nekonstruktivnih.

Po eni strani gre torej za reševanje Supsovih beatov, komadov, pred razjedanjem zob časa, po drugi strani pa govoriš o aktualnih stvareh, ki so precej bolj resne in krvave pod kožo?

Mirko: Absolutno. V letu 2020 rapam o stvareh, ki se dogajajo danes, v tem trenutku. Vedno skušam biti aktualen, oprijemljiv, temu pa sicer dodam še kakšen nostalgičen trenutek (Praskam po spominu), ampak zgolj zato, da to, kar se dogaja danes, pojasnim kot posledico nekega vzroka. Torej, da gradim vzročno-posledično povezanost. In smo spet pri času, ki je v fiziki količina, ki kaže na to, da si dogodki sledijo drug drugemu.

"Slovenska nočna mora, mlad, načitan, mama rekla pejt v šolo, zdej sem pa France Prekeren," poveš z glasom Sticky Fingaza v pesmi Zadnji gnevi, kar ni nič kaj optimistična samorefleksija …

Mirko: V tem komadu sem sprostil ves protisistemski bes, ki se je nabiral v meni skozi leta. Kot borec sem bil naučen ne kazati šibkosti, bolečine. To je v ringu usodno. Tudi, če boli, greš dalje, še bolj ugrizneš v ščitnik za zobe in se boriš. Če želiš pokazati nasprotniku, da te ne boli in biti v tem prepričljiv, potem moraš prepričati tudi sebe, da to ni nič. Ampak zdaj, ko gledam nazaj, v času, ko sem bil star nekje med 20 in 30 leti, vidim, da so bile situacije, ko sem bil brez prebite pare, kljub temu da sem bil aktiven, delaven, da nisem brcal prahu in čakal Godota pred blokom. Kot prekarec (France Prekeren) sem opravljal tri službe, pa ni bilo dovolj, da bi si zagotovil neko samostojnost. To je bilo frustrirajoče obdobje v času recesije in po njej. Za kar pa sem hvaležen. Super lekcija. To, da ves čas voziš na rumeni lučki (če sploh voziš), ješ špagete in ragu iz konzerve, zamikaš plačilo položnic za dva ali tri mesece, ne kupiš novega kosa obleke več let, je v tistem hipu besa vredno. Danes mi služi kot zavedanje, da se kaj takšnega vedno lahko ponovi. Navsezadnje, zdi se mi, da bi zaradi trenutnih razmer, in tu bolj kot na zdravstveno krizo mislim na ekonomsko, znova zašli v podobno, morda še hujše obdobje. Hkrati pa se v takšnih obdobjih vedno ponuja priložnost za spremembe. In na to moramo vedno biti pripravljeni. Prekarci, delavci z vseh krajev države iz sveta, vsi.

Album se sicer konča z verzom "oni dvigajo kredite, mi dvigamo granite, divji ..." Je to napoved vstaje, kar se zna zgoditi, ko bodo ljudje imeli dovolj, kar se že dogaja, ali meniš, da je več tistih, ki raje slepo sledijo ukazom in so del črede?

Mirko: Mislim, da so stvari vsem jasne, vsaj podzavestno. Vsi dobro vemo, koliko je ura, vprašanje je le, kdo si to na glas prizna in kdo ne, kdo je preračunljiv, kdo ne. Kdo meni, da ima več koristi od statusa quo. Da se razumemo, niti približno si ne želim, da bi se ponovila zgodba iz leta 2013, ko je eno vlado zamenjala druga, sprejemala praktično identične ukrepe, proti katerim smo protestirali, ljudje pa smo zamižali in se razšli.

Moderen rap, sploh trap, ni več tipičen v smislu samplov in skrečev, z Mirkom pa sta v tem smislu postregla z "old school" poslastico. Kako, glede na to, da si v rapu in hiphopu več kot dvajset let, vidiš sceno, kaj ti je všeč in kaj ne?

DJ Supastar: Verjetno je veliko na to vplival finančni aspekt, po drugi strani je pa veliko dobrih stvari enostavno že uporabljenih. Trap v tem smislu niti ne enačim z rapom, se mi zdi precej samosvoja zvrst s svojimi pravili, kar spoštujem. Osebno še vedno prisegam na dober "golden era sound", ki je sicer zadnje čase bolj redkost, vendar še vseeno mislim, da ni rekel zadnje besede, kar dokazujeva tudi midva s projektom SupaGrozny.

Bosta z Mirkom sodelovala tudi v prihodnje, pri drugem delu (nadaljevanju), in ostali načrti?

DJ Supastar: Definitivno sodelujeva naprej. Ta projekt mi je bil res v veselje realizirati in posebna zahvala tudi vsem ostalim vpletenim (BMD, Grega Stopar, Sajkoslav, Emkej, Mrigzu in Ghetu). V zakladnici je še kar nekaj stvari, Mirko pa tudi še zdaleč ni rekel zadnje.

Nastopov (razen spletnih) trenutno ni, kako boš album promoviral? Menda pa napoveduješ že njegovo nadaljevanje, še prej pa še eno presenečenje, lahko (na)poveš kaj več?

Mirko: Glede promocije albuma bo duo SupaGrozny še razkril podrobnosti v prihodnjih dneh. Lahko pa povem, da je v pripravi nov videospot, ki bo po vsej verjetnosti objavljen še ta mesec. V času, ko sem zaradi zaradi poškodbe moral zapustiti ring, sem veliko odvečne energije usmeril v rap, sploh v zadnjem letu sem bil noro produktiven. Tako sva z Ghetom, ki je zame nekdo, ki med raperji pri nas morda celo najbolj razume umetnost hiphopa, praktično dokončala album. Njegove podlage, moje rapanje. V tem obdobju se mi zdi, da sem naredil precejšen preskok, tako da lahko pričakujete (še) boljšega mene. In z vsem tem novim znanjem o hip hopu – učenje se nikoli ne zaključi – se bova vrnila tudi s DD Supastarjem. SupaGrozny še ni rekel zadnje ...