'Stožice se ne bi mogle zgoditi v boljšem trenutku!'

Zasedba Big Foot Mama se že od novega leta pripravlja na velik koncertni spektakel, ki bo 20. maja v polnih ljubljanskih Stožicah, potem ko so ga morali zaradi epidemije dvakrat prestaviti. Zanj bo poskrbela kreativna in produkcijska ekipa pod vodstvom režiserja Igorja Zupeta, vključno s svetlobno scenografijo (Gregor Smrdelj), scenografsko postavitvijo odra (Marco Juratovec) in vizualno podobo na LED-zaslonih (Lina Rica in Ivana Armanini).

Zgodovina govori sama zase, saj je bigfooti v vsem tem času uspelo ohraniti status edinstvenih rokerskih velikanov. Osem studijskih albumov, na desetine ponarodelih pesmi in ikoničnih videospotov, na tisoče koncertov, številne razprodane velike dvorane in nepregledno število oboževalcev različnih generacij – vse to je veličastna statistika, ki pa pove bolj malo o tem, kaj pomeni 32 let življenje posvečati projektu, ki je iz najstniškega hobija prerasel v institucijo rokenrola.

"Za nami je 32 let dolga zgodba številnih spominov in podvigov, življenjskih odločitev in dosežkov. Hvaležnost temu teku na dolge proge se spodobi oplemenititi na najimenitnejšem koncertnem prizorišču v Ljubljani, kjer bomo uprizorili svoj največji spektakel doslej!" napovedujejo bigfooti, mi pa smo jih ujeli na "javni vaji", t. i. koncertu na srečo, v kranjskem KluBaru, kjer so nam zaupali svoje misli pred velikim koncertom.

Hamo je nedavno dejal, da bi rajši igral in se posvečal glasbi, kot jo reklamiral. Kako pa je s tem pri vas?

Alen Steržaj: Vse je del "mašinerije". Kot Big Foot Mama nismo samo umetniki, temveč institucija, kar za sabo potegne še druge stvari. Če imaš za tak velik dogodek sponzorja, ki ti pomaga, potem imaš določene obveznosti, nekaj pričakuje v zameno, zato smo imeli s tem povezana pogajanja. Vedno pa pazimo, da v tem ne gremo predaleč in se ne prodamo, temveč to zapakiramo tako, da je še vedno v ospredju glasba. Hkrati pa se s tem nočemo preveč ukvarjati, saj imamo za to menedžerja in ekipo. Nikoli pa ne bi zato kompromitirali muzike ali pisali pesmi o svojem sponzorju.

A eno je napolniti Križanke, nekaj drugega pa napolniti Stožice ...

Alen Steržaj: Pravzaprav ne gre za to, da bi bilo vse razprodano; pomembno je, da bo prišlo čim več ljudi, se družilo in uživalo v koncertu. Za 25-letnico je bilo okoli osem tisoč ljudi, zdaj smo odprli še rdeči ring, kar pomeni dodatnih štiri tisoč ljudi.

Večkrat ste morali prestaviti. Ste zato pod večjim pritiskom, morda na meji z naveličanostjo, ali greste v vse skupaj samo z večjimi pričakovanji oz. navdušenjem?

Alen Steržaj: Pravzaprav je pritisk manjši, ker je bilo več časa za prodajo vstopnic, in posledično smo pred tem velikim koncertom tako mirni, kot nismo bili še pred nobenim. Dobro vzdušje v bendu, nobene živčnosti, nimamo kaj izgubiti. Razprodano bo, na vajah nam gre zelo dobro, gostov bo za vzorec, zvok je dodelan do popolnosti, repertoar bo naš "greatest hits", a z nekaj presenečenji. Dobri dve uri, kot se za tako obletnico tudi spodobi.

Bo ta koncert – tudi zaradi časa, ki je pretekel vmes – kaj boljši? Ste še kaj nadgradili prvoten koncept, idejo?

Alen Steržaj: Kot vemo, se je vmes zgodila akustika, kar nam pride prav, saj se koncert malce "razbije", in prvič bomo lahko poleg elektrike ponudili tudi akustični del. Korona nas je malce utišala – prej smo vedno dali ojačevalce na maksimum in ga "žgali", zdaj pa smo odkrili nekatere nove stvari. V akustiki je v bistvu manj rokenrola in več glasbe.

V Stožicah ste leta 2015 praznovali četrt stoletja, zdaj bo 30 + 2 – še slaba dva tedna. Mi lahko malce poveste, o čem trenutno največ razmišljate, kaj se vam podi po glavah?

Alen Steržaj: Predvsem o tem, kako dobro bo. Nimam posebnih pomislekov, bolj kakšna tehnična malenkost. Vaje imamo že od januarja, zadnje čase dvakrat na teden. Repertoar bo malce drugačen, kot je bil na 25-letnici, nekatere pesmi smo morali malce bolj povaditi. Zdi se mi, da smo si in da si bomo z zadnjim studijskim albumom Plameni v raju in s prihajajočim koncertom postavili nek večni piedestal, ko se nam ni treba več bati za prihodnost. Tudi stari smo že toliko, da smo nekako na "varnem" in da v resnici nimamo več česa izgubiti. Gremo samo še naprej in igramo, čeprav bomo naredili še kakšen album. V prvi vrsti zase. Že zdaj imam na zalogi osemnajst novih pesmi.

Grega Skočir: Že nekaj časa sanjam, da je zadeva že mimo in da smo že nekje drugje (smeh). Po dveh dolgih generalkah imam dober občutek, saj smo dosti hitro prešli nazaj na elektriko, kak mesec smo potrebovali, da so vse spet naštudirali in dobili nazaj energijo, ki je precej drugačna kot pri akustiki. Po svoje mi je super, ker zdaj dve leti in pol nismo igrali. Tudi besedilo kakšne pesmi, ki je že dolgo nismo igrali, sem si malce prebral, kar mi je vse skupaj malce popestrilo. Komaj čakamo, smo nabriti, v Kranju imamo na "koncertu na srečo" nekakšno javno vajo, zato pričakujem pravi rokerski žur. V tem času, ko ni bilo ničesar, nekako padeš v občutje, da bo to tvoj prvi koncert, prva plošča, nekaj posebnega, drugačnega. V teh dveh letih se mi je veliko spominov nekako izbrisalo in počutim se, kot da bom obrnil nov list. Po vsem zatišju smo lani z akustiko "brcnili" na nov teren, zdaj pa se z elektriko vračamo v največjo dvorano, zato je občutek še toliko bolj poseben.

Jože Habula: Priznam, da letos zelo neobremenjeno pričakujem vse skupaj, a se izredno veselim. V bistvu pa se mi po glavi podijo posamezne pesmi, večkrat, kot v zanki, naprej in nazaj. Zato se poskušam v mislih prestaviti na drugo stran, da bi vse vizualiziral, kako bo zadeva zares videti, da bi videl, kako nam bo to uspelo. Navdušen sem nad tem, kar sem videl do zdaj, zato sem v velikem pričakovanju, a ne preveč evforičen (smeh). Da ne bom podlegel tej evforiji, haha. Ogromno stvari se je zgodilo v teh dveh letih, zdaj je prišel pravi trenutek. Vsi pričakujemo, da bo to pravi rojstni dan v pravem pomenu besede.

Zoran Čalić: Na nedavni generalki sem končno dojel, da zvenimo zares dobro, saj pred nekaj meseci še nisem imel tega občutka, in da bomo zares "delali" Stožice. Najpomembnejše pa je, da se zavedamo, da imamo dobro energijo in da bo vse skupaj "ena A". Pričakovanja so tako zelo narasla, nekako sem dobil potrebno samozavest, vseeno pa imam še vedno tisto pozitivno tremo, ki jo imam pred vsakim nastopom. Genialno bo, saj smo se z ekipo kreativcev zelo potrudili, in niti pet minut v celem spektaklu ne bo dolgčas.