Glasba

Štiri hudo značajske dame v vrsti

Ljubljana, 29. 01. 2023 11.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Matjaž Ambrožič
Komentarji
5

Pop muzika je v resnici en sam seks ali pa več njih.

KALI UCHIS - I Wish You Roses

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Edina, ki že za zajtrk dostojno pospravi vse Lane del Rey in še celo četico njenih klonov, da divizije tistih, ki koketirajo z dediščino Amy Winehouse, niti ne omenjam posebej. Ameriška pevka in avtorica kolumbijskega rodu je po nekaj namenskih singlih nazaj spet pri svojem avtorskem biznisu. I Wish You Roses je prva konkretna napoved njenega prihajajočega albuma Red Moon Venus. Dejansko gre za klasično Kali. Komad je super-seksi, dasiravno težko spregledamo dejstvo, da je ta slogovni in izvedbeni hibrid med par pevkinimi že znanimi vižami. Ena je After The Storm (letnik 2018 in ob sodelovanju z Tylerjem The Creatorjem in Bootsyjem Collinsom), druga pa je v resnici dvojček med songoma Telepatia in Quero sentime bien (album Sin Miedo – del Amor y Otros Demonios), letnik 2020. Cenitev opojne popevke je zahtevna, toliko bolj, ker tiha želja njeno predvajanje naštelati-na-repeat še dolgo ne bo usahnila.

 

Ocena: 5

 

RITA ORA - You Only Love Me

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Tam tik pred spontanim refrenom, ki ga od korusa ločuje izrazitejši beat, se zdi nova uspešnica angleške pevke, rojene v Prištini, še kar vpadljiva. Refren že ne več tak. Saj tisti poudarek na začetku triole kmalu zamori, Ritino ponavljanje le-tega pa ob koncu songa postane že tako dolgočasno, da se ideja a la "dej, prosm, ugasn' že to cvil'enje" izpostavi že kot povsem legitimna. Toda. Ravno ta harmonična zanka oz. hook bo eni najbolj priljubljenih evropskih power-popevkaric zlahka pomagala ohraniti status, nenazadnje pa njenemu prihajajočemu tretjemu albumu namenila obilje slave. Rita Ora še vedno izgleda čudovito, vaba, ki jo je za nas pripravila tokrat, pa je, čeprav ne vrhunsko kakovostna, vseeno zelo mamljiva.

 

Ocena: 4

 

KELELA - On The Run

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Ne da bi hotel biti posebej pokroviteljski, a ob velikem povratku kalifornijske pevke Kelele kljub vsemu spomnim še na veliko bolj popularno Kalifornijko Kehlani. Obe sijani vokalistki ustvarjata izjemen nu-soul, pri čemer je Kelela tista, ki je v svojem izrazu vedno za korak bolj radikalna. Zvočnost, ki podpira njen krasni glas, je pogosto kompleksna lo-fi elektronika, medtem ko je Kehlani po duši in izpovedni taktiki raje hiphoperka. Nenazadnje tudi pričujoča On The Run in prihajajoči album Raven sodita v katalog legendarne – nekoč slogovno docela purističnih, tj. ortodoksno eksperimentalnih in zgolj digitalno zvenečih izdaj – založbe Warp (Apex Twin, Plaid, Boards of Canada, Hudson Mohawke, Jamie Lidell, Flying Lotus itd.). Spremljajoča razlika med glasbenicama je tudi ta, da Kelela ni bi, seveda je še manj straight, medtem ko Kehlani je bi, včasih pa je tudi straight. Kakorkoli. Samo upati je, da bo omenjeni album večkratnik tega čudovitega songa. Melodija je nežna in opojna, najboljše pa je stalno razgibano in ravno prav futuristično ozadje, ki so ga producenti Yo van Lenz, Kaytranada in Bambii namešali na relaciji Berlin-Toronto.

 

Ocena: 4,5

 

TENNIS - Let's Make a Mistake Tonight

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Več kot očitno je, da tovrstnih songov ne moreš ustvariti po dobrem seksu, kvečjemu pred tem, če ne kar ekskluzivno med dolgotrajnim celibatom. Zato je namig iz naslova in nato tudi iz verzov lahko razumljen kot svojevrsten sarkazem. V tem duhu sem indie-pop duet iz Denverja od nekdaj razumel kot premišljeno zafrkantsko navezo med sicer poročenima glasbenikoma. Nemara je sanjavost, ki v neskončnost prežema celoten opus zasedbe Tennis, res le njuna marketinška nonšalanca. Ta pogosto prija. Vseeno moja najljubša pesem koloradskih indie-tenisačev ostaja Need Your Love (2018), ki Alaino Moore in Patricka Rileyja zasači v zavidanja kaloričnem in zavzeto sinkopiranem funky groovu. Tole njuno najnovejše pa je bolj tako tako. Skoraj bi že zapisal, da pri 40 vseeno že lahko pričneš s pisanjem malce bolj odrasle muzike, pa se čisto na koncu le sproži nano-disco vibracija, ki zaključno oceno dvigne najmanj za polovičko.

 

Ocena: 3,5

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

tekač
29. 01. 2023 13.46
-1
Prikaz glasbe in kritike, kaj človek ne sme imeti. Višja je ocena manjša je verjetnost,da bi to poslušal ali celo kupil. Odlično 5..
Sqirting
29. 01. 2023 12.40
+3
24ur totega pa imate radi🤮
Dolar Kramp
29. 01. 2023 12.17
+0
Super duper komadiči. Sm ful veseu. Hvalaaa. 🤓
slayer2
29. 01. 2023 11.47
+7
Evo ga,spet on!!!
osiveli_ritmični_gimnastik
29. 01. 2023 11.01
+2
Hojla folk, jutrček