Stalker leteče oživlja Jamesa Browna

DOJA CAT - Attention

Dvom obhaja trditev, da je Attention nadvse posrečen singlični met. Bojim se, da bo marsikoga razočaral. In to neupravičeno. Gotovo velja, da gre za zelo zanimivo produkcijsko obliko. Ta nas mično vrne v devetdeseta, ko je sta podobno Doji Cat po mestu pohajkovala Shara Nelson - v režiji Massive Attack (Unfinished Sympathy) - in Richard Ashcroft v skritem spremstvu svojih The Verve (s priredbo Rolling Stones Bitter Sweet Symphony). Obenem pa preseneča in vznemirja dejstvo, da pričujočemu Attention podobnega komada v opusu Kalifornijke, do zdaj najbolj znane po disco-pop prvaštvu, še nismo imeli priložnost spoznati. Plahi očitek pogojno lahko izvijemo iz podobno pretežno analogne funky vibe značilne za Dojino kolegico SZA. Lepo je videti Dojo Cat spet bolj drzno.

Ocena: 5

PTČ - Snapback

Nov singlični vrhunec kreativne bromance PTČ ima le eno hibo – Snapback bi bil z lahko trikrat, štirikrat daljši. Temeljna ritmična zanka ponuja ostrino v slogu vražje prodornega acid-housea, če ne kar acid-trancea. Ponavljajoča – slišijo se kot – izlitja, začetno napetost umetetno sproščajo. Zgodba o domnevam petkovem/ sobotnem večernem dogajanju, ki jo podajata Val Fürst in Pavel Panon Raščan, v cinematičnem smislu s tem le pridobiva. Tempo, ta še vedno pridržan najbližje srednjim hitrostnim vrednostim, zlahka omamlja tudi manj zahtevno poslušalstvo. Snapback sprav deluje kot množica neukrotljivih antagoznimov, a v resnici je razkriti going-out scenarij zelo logičen in tudi atraktiven. PTČ-u dogaja na polno, a mu še sledimo. Vse zaradi mističnega, a močnega magnetizma.

Ocena: 5

STALKER - Volare

Čvrsta in iskrena funky soul nažigancija pride vedno prav. Stalker ali Tadej Košir jo ureže brezkompomisno. Pridelano šaljivo razbremeni z naslovom. Dobimo dva vzporedno potujoča elementa. Eden orje po tleh, drugi frči po zraku. Komplet ostane celovito energičen, za povprečnega interpreta energijsko povsem neulovljiv. Našega najbolj zaposlenega kitarista (Senidah, Sladica ipd.) po svetu ganjam s preprostim vprašanjem, je to res tvoj vokal? Odgovoril mi bo, saj vem, pritrdilno in s prepoznavnim nasmeškom. Ne le odličnega kitarista, imamo tudi osupljivo veščega Jamesa Browna 2.0. Mala hišna mojstrovina ali čarovnija? Oboje! A mojstrovina dejanski in pravilni odgovor. Stalker si zanjo zasluži mastno funky čestitko.

Ocena: 5

GOGO PENGUIN - Everything Is Going to Be OK

Manchesterski jazzovski trio na devetem albumu zveni spet tako kot na začetku svoje ustvarjalne etape. To je pognal prvenec Fanfars, letnik 2012. Muziciranje GoGo Penguin ni posebej zahtevna poslušalska koprena. Ta se pogosto spodvije v povsem preproste harmonske kombinacije, take, ki jih občasno srečujemo celo v pop glasbi. Toda zvok zasedbe je tisti , ki navdušuje. Ob tem seveda ni odveč spomniti, da so tovrstno minimalistično gradnjo pred pol stoletja prvi razvili zvezdniki delujoči pod plaščem muenchenske založbe ECM, kasneje, na začetku stoletja, pa jo je nadgradila še mlajša skadinavska jazzovska šola. Pričujoča skladba je naslova z omenjene albumske novosti. Načeloma torej še vedno velja, da tip jazza, ki ga predstavlja bend GoGo Penguin, še kako pride prav, ko se namenimo rekrutirati in vzgajati mlajši ali najmlajšimi rod glasbenih sladokuscev. Opojno, zračno, prikupno.

Ocena: 4,5