Sproščenost pevke Astrid in dvojca 2B je navdihujoča

ASTRID - Dry Out

Všeč so mi rock komadi, ki zvenijo "malček nad tlemi". Ta klasična indie-rockovska bravura oziroma delež odmeva, vtkan predvsem v kitarske fraze, celo spremljajoči vokal vselej prikupno povzdigne. Par instrumentalnih taktov med prvo in drugo kitico to indie- substanco novega singla postavne pevke poudari najprej in najbolj. Vokalna linija, ki jo ubira Astrid, je sproščena, freakovska, brezbrižna, zabavna. Za nameček ta krasno dopolnjuje nemara najbolj posrečen igralski nastop domače pevke v kakem videospotu doslej. Veselje je opazovati. Soavtor napeva je Tomaž Zupančič, kitarist pri MRFY. Dry Out gre na predvajalni listi odlično skupaj s prav tako malenkost jezno, v resnici pa v "kaj-me-briga" termiko ovito zimzelenko Malibu benda Courntey Love, to je ameriške zasedbe Hole. Astrid je vešča presenečenj, tudi tokrat to ni izjema.

Ocena: 4,5

2B - Vredno Hollywooda

Če tale res ni njun najboljši komad doslej? Belokranjski dvojec je v svoj aktualni hit-singl pohvalno zmešal tri ključne elemente, ki so prav vsi po vrsti boljši, kot je dosedaj veljalo za 2B-povprečja: preprosto in zato lahko prebavljivo melodijo, zanimivo oz. zvedavo skombinirano in povsem neagresivno elektro-pop instrumentalno spremljavo ter naposled cinematično besedilo, ki se v refrenu sprosti in se s tem pripovedno poenostavi. Predolgo me spremlja slutnja, da sta 2B v preteklosti svoje songe prepogosto za stopnjo ali celo dve nekako zakomplicirala. Če pojasnim še bolj, 2B sta kar nekam na silo iskala čisti avtorski, tj. avtohtoni izraz – še zlasti pri vzorčenju melodij oz. permutacijah ob sestavljanju teh vzorcev. Vredno Hollywooda pa zveni, kot da je še vedno premalo slavni glasbeni nukleus izrazno naposled le dozorel. Uspešnost pop komadov je od nekdaj, prav res (paradoksalno), odvisna od tega, kako simpl jih je zažvižgati. Zelo vzpodbudno.

Ocena: 4,5

SEBASTIAN BACH - What Do I Got To Lose?

Je to res nova grožnja civilizacijskemu napredku? Kaj pa imam za zgubit'?, se v svojem novem izlivu sprašuje nekdanji pevec in vodja izvrstnega ameriškega hard-rock benda Skid Row. Nikoli nisem tajil, da je komad I Rembeber You (album Skid Row, 1989) za moj okus eden najboljši rock posnetkov, kadarkoli izvedenih. In to predvsem zaradi nerealno blazne ostrine glasu Sebastiana Bacha. Svoje dni je imel tip na dlani ves svet. Zdaj je skurjen zaradi alkohola in vseh ostalih (manj škodljivih) drog. Bachov glas je le še bleda replika nekdanjega. Še najbolj grotesken pa je dramski nastop ex-lepotana v pričujočem spotu. Načeloma res drži, da nimaš kaj izgubiti, dragi Sebastian, toda mar renome, pa čeprav ta že malce zbledel, ni vse, kar še imaš? Pridi k nam na Pivo in med cvetje. Za tja si za zdaj še vedno okej.

Ocena: 1,5

GUNS N'ROSES - The General

Začetek komada obeta nekaj skrivnostnega, nekaj kozmičnega, a obenem intrigantno strašljivega. Axl Rose sprva nastopi kot malce zamaknjen. The General se po minuti in pol zdi kot občuten pripovedni napredek v odnosu do, recimo mu, klasične Gunz-estetike iz prve polovice devetdesetih. Pa ne le zaradi kovinsko-digitalnega odmeva, pač pa predvsem zaradi rastočega grungeovskega naboja. A ko tam na drugi minuti Rose konkretno izdihne, se The General kar nekam plaho zateče po namišljeno Iron Maiden perut. Novi single slovitih ameriških hard-rockerjev je na izdajo čakal debelih 16 let, kajti sprva je bil predviden za objavo na albumu Chinese Democracy, to je tistem delu, s katerim naj bi Guns N'Roses vstopili v razvojno fazo 2.0. Ta se ni udejanjila. Namesto te zdaj, iz poslovnega vidika ne le 16, pač pa 116 let pozneje, po kapljicah prejemamo, kar smo si (nekdanji) navijači kompanije, ki sta ji načelovala Axe Rose in Slash, zaslužili še davno. Partitura songa The General šteje skoraj dve desetletji, medtem ko je bil napev prvič javno izveden šele pred mesecem v Hollywoodu. Po grozljivo slabem lanskem nastopu Guns N'Roses na festivalu v angleškem Glastonburyju je zasedba zdaj pred številnimi novimi koncertnimi izzivi. Novi album Guns N'Roses se prav tako pričakuje. Toda odrska kakovost in vzporedno snemalna prožnost slovitega rock banda še naprej ostaja nepreverjena.

Ocena: 1,5