Souvenir Pop skozi oči članov Joker Out

O naslovu SOUVENIR POP:

Bojan: Sedeli smo tukaj, v prostoru za vaje, in imeli problem, kako naj čim krajše, čimbolj univerzalno razumljivo povemo, kaj vse se nam je v tem času zgodilo. Po tehtnem premisleku smo prišli do tega, da ta glasba dejansko je skupek spominov, "souvenirjev", ki smo jih nabrali. Prvič v življenju smo toliko potovali in bili toliko časa od doma, vse skupaj je bilo zelo "pop", sanjali smo vse sanje pop zvezdnikov, ki smo jih občudovali. Popotovanje smo skrajšali v pop, torej souvenir popotovanje.

O naslovni fotografiji v postelji:

Jure: Ta naslovnica se je rodila precej pred imenom albuma, saj je nastala na jutro polfinala, lani maja v Liverpoolu. Mi smo jo hranili skoraj leto in pol, da ni prišla v javnost. Ža takrat nam je bila všeč, zato smo takoj dejali, da bi bila nekoč lahko primerna za naslovnico albuma. Ko smo zdaj iskali naslovnico, nam je še vedno dala najboljši odtis naših občutkov.

Bojan: Nastala je z iPhonom med snemanjem promocijskega videa, skratka, povsem naključno ujeti trenutek.

O vplivu "cirkusa" okoli njih zaradi novega albuma:

Kris: Predvsem se pozna miselna in čustvena raztreščenost, pesmi so precej raznolike, pisane in na prvi pogled sploh niso spadale skupaj na album, a kot je rekel Bojan, nas spominjajo na magnetke na hladilniku, kar mogoče pomeni, da smo bili "all over the place" (vse povsod op. a.), da smo se tudi glasbeno, sporočilno, instrumentalno širše iskali, kot se ponavadi.

Nace: Pri pesmih se pozna, da so "nahajpane", saj smo bili v takem občutju, druge stvari te sprožijo in bi bilo precej drugače, če bi bili prej mesec doma in ne naokoli na turneji.

O pomanjkanju časa:

Kris: Dejansko smo si morali namensko vzeti čas za ustvarjanje in snemanje pesmi, saj smo bili dva meseca v Londonu in mesec v Hamburgu, lani smo si vzeli teden dni v Kočevju za Everybody's Waiting, 14 dni pa smo delali Carpe Diem. Bili smo morda celo malo pod pritiskom, saj smo vedeli, da moramo nekaj dati iz sebe.

O treh jezikih na albumu:

Bojan: Veliko časa smo preživeli z vsemi tremi jeziki, govorili, poslušali in razmišljali smo v njih. Dejansko so zgodbe začele prihajati v vseh treh jezikih, zato se jim nismo upirali, ker bi bilo zares neumno.

Jezik smatram kot enega od načinov posredovanja informacij, tako kot pri kateri pesmi sede določen kitarski efekt in ne drugi.

O egih:

Bojan: Egi se morajo kresati, saj so pomemben del našega zagona. Ne bi rekel, da se naši egi tepejo, se vsake toliko sprejo, a gre načeloma vedno vse v isto smer, da nastane izdelek, ki nam je vsem petim všeč. Imamo zdravo mero tekmovalnosti, nikoli se nismo zares skregali. Ločujemo človeka od glasbenika. To se mi zdi pomembno.

Kris: Egov ni bilo nikoli veliko, za ta album pa smo jih, kar jih je še ostalo, vrgli proč. Kajti ravno na tej plošči je veliko takih trenutkov, da smo se soočili, kako je nekdo drug na tvojem instrumentu naredil nekaj, kar bi moral pravzaprav ti, a ti je hkrati odprl nekaj novega, da dobiš nove ideje, nov pogled. To se je naredilo vsem, razen Bojanu na vokalu.

Komentarji pesmi na albumu SOUVENIR POP:

1. MUZIKA ZA DECU (srbohrvaščina):

Bojan: Ko sem idejo dobil v glavo, sem razmišljal, kako všeč mi je, kar se sliši iz zvočnikov, precej odraslo, potem pa sem dobil preblisk, da je vse skupaj samo za punce, za otroke, skratka cinično, sarkastično, da je to "muzika za decu". Sprva se je imenovala Zlatna kosica (zlati laski op. a.), haha. Dejansko sem si uvod napisal, potem pa si besedilo izmišljal sproti v Hamburgu, ko smo ga igrali.

Nace: Morda si spremenil dve besedi.

Kris: Uvod, ki ga igram na kitari, je Bojan naredil na klavirju, ko pa smo ga snemali, sem imel v glavi, da bo klavirski uvod, zraven sem malo brenkal. Ko pa smo to potem poslušali, pa je bilo toliko vsega narobe, da nam je postalo super. Tako je tudi ostalo, posneli pa smo ga vsi v enem prostoru naenkrat, v enem "šusu".

Bojan: Žare je bil zelo "vesel", da je moral "čistiti" vokal (smeh), ki smo ga posneli v kuhinji.

Jure: To je ena izmed pesmi, na katerem imamo goste, tokrat otroški zbor na koncu pesmi.

Nace: Zapeli so otroci naše ekipe in njihovi sorodniki. Prvi so bili malce preveč točni v petju, da smo potem snemali še drugo skupino otrok, pa so bili malo manj dobri, pa smo potem dali oba posnetka skupaj in je bilo ravno prav. Vsega skupaj jih je bilo kakih 15 ali 20 otrok.

Jan: Kitarski zvok pa je moj kitarski pedal Whammy, kar pa ni bilo vedno všeč producentu Žaretu Paku, haha.

Nace: Žareta je treba pohvaliti, ker producira tako, da vse stvari, ki niso pomembne, gredo ven, nikoli nič ne skriva kot morda kak drug producent.

2. ŠTA BIH JA (srbohrvaščina):

Kris: To je prva pesem, ki smo jo naredili v Londonu, in sicer smo morda po kakem tednu imeli že zastavljenega, čeprav je spominjal na Bijelo dugme, a je sprva imel več sestavin, ki so potem odpadle.

Nace: Ja, prišel je Žare in rekel: fantje, to je nepotrebno (smeh).

Kris: Žaretova reakcija je bila smešna, ko je slišal, kaj smo naredili, nam je dejal: "Sem vas zato poslal v Veliko Britanijo, da boste delali jugo muziko!?" (smeh vseh) Bil je prvi balkanski odziv, kako smo se kot tujci počutili v tujini, da se je enostavno izlil iz nas. Bojan pa je imel besedilo "šta bih ja u ovoj crnoj noći bez tebe radio" in smo ga posneli.

Bojan: Raje poslušam svoj glas v srbohrvaščini kot v slovenščini, pozicija glasu se mi zdi bolj prava.

Jure: Zanimivo je, kako se Bojanu z različnimi jeziki spreminja barva, kar je sicer normalno.

Kris: Ja, Bojan, v "balkanščini" pride na plano še bolj tvoj rokerski alter ego, se mi zdi.

3. CARPE DIEM (slovenščina):

Bojan: To je pa originalni souvenir. In pop. Težko verjameš, da ti lahko ena pesem tako spremeni vse skupaj. Dejansko je samo ena od naših pesmi, ki ni nujno boljša od ostalih, morda niti ne med mojimi najljubšimi, a je to evrovizijska skladba, ki je v popolnosti prenesla naše sporočilo, celotna zgodba in podoba skupine je v teh treh minutah. Zelo dober posrednik naše energije, ki je uspel skanalizirati, da so ljudje začeli verjeti in se sploh zanimati za nas.

Kris: Danes mi je kolega poslal iz Benetk, so vrteli Carpe Diem, lani pa smo bili na litvanskem radiu na lestvici med top 40.

Bojan: Najbolj bizarna stvar, ki sem jo kdaj koli videl v življenju, je bila, ko je nek mongolski starejši pevec na sprejemu naše predsednice Nataše Pirc Musar v Ulan Batorju s svojo zasedbo odigral in zapel v živo Carpe Diem. Dobili pa smo tudi posnetek z Zanzibarja, ko je pesem nekdo zaigral na terasi nekega hotela.

4. STEPHANIE (angleščina):

Bojan: Seveda Stephanie ni v resnici Stephanie, seveda pa so to pravi ljudje, obstaja.

Jure: Nisem imel nobenega dela, saj ni nobenih bobnov, vse je sprogramirano (smeh).

Nace: Da, vse je naredil Casio, haha.

Kris: Za veliko pesmi smo imeli "sample beat", na katerega smo vadili in pri nekaterih se je potem tudi obdržal, eden takih je tudi Stephanie.

5. AKO TOGA VIŠE NEČE BITI (srbohrvaščina):

Bojan: V božička verjameš, dokler ne ugotoviš, da ga ni. Enako pa je z ljubeznijo, dokler ti kakšna stvar toliko ne uniči vsega, da enostavno nehaš verjeti vanjo. To je pesem o zelo iskrenem razočaranju nad ljubeznijo.

Nace: Sam sem v večletni zvezi, pa je, ko greš od doma, to žrtvovanje, ki ga naredita oba s partnerjem. V duhu tega, da je to dobro za oba, dokler partner to podpira, je vse v redu.

Kris: Res vsa čast tvoji partnerici, da je zdržala, da si šel 'iz nule na sto' v pol leta.

6. BLUZA (srbohrvaščina):

Bojan: Bluzo sem napisal zelo dolgo nazaj do refrena, približno tri leta nazaj. Dolgo ni bilo nič, dokler je fantom nisem predstavil na akustični kitari, potem pa se je hitro razvila naprej, v dnevu ali dveh. Pesem smo na turneji igrali že pred izidom. Sprva je bila bolj kitarska kot zdaj, Bluza pa je zgolj, ker je v besedilu "v ritmu tvoga bluza", a je meni kar všeč.

Jan: Dejansko ima veliko naših pesmi naslov po neki besedni zvezi, ki se pojavi v prvi kitici, pa nima nobene zveze z refrenom.

Bojan: Podobno so mi na fakulteti kolegi težili zaradi pesmi Gola, zakaj se tako imenuje, nihče pa ni našel "za naju", haha.

Kris: Najbrž pri nastanku pesmi precej ponavljamo prvi del in se počasi začne kazati naslov.

Bojan: Zgodba pesmi se vedno postavi v prvi kitici.

7. LIPS (angleščina):

Bojan: Slišali smo, da je veliko denarja v glasbi za filme, zato skladba zveni kot apokaliptično zveneča balada (smeh). Sprva je bila precej v slogu benda Franz Ferdinand. Razmišljali smo celo o duetu s kakšno francosko pevko, a ni bilo jasne vizije, potem smo to opustili, z Žaretom sva potem zastavila drugače, nato pa je Nace zaokrožil vse v pravo celoto.

Jure: Skladba je imela kar nekaj vezij.

Nace: Prvotno je bila to povsem druga pesem, ki se je imenovala Je't Aime.

8. MESTO DUHOV (slovenščina):

Bojan: Pri pesmi je sodeloval trobentač Luka Ipavec, ki je refrene podložil s trobento. Naredili smo ga v Angliji, poimenovali smo ga po ulici, v kateri smo živeli, bil je precej temačen. Sprva je bil o dekletu, ki me je prevaralo, jaz pa sem se ubil, nato pa smo šli s "papapapa" v nekakšno vzdušje pogreba, sprevoda. Ko smo rekli, da bi bila pesem vseeno v slovenščini, pa smo se navezali na to, kako je danes klima resnično negativna, na splošno. Ljudje so ves čas pripravljeni na hiter odziv na nekaj negativnega, neko težo. Kako ni več lepo, ko greš ven, da se čuti, kako se odraža vse, kar se dogaja okoli nas. V zraku se žal čuti plehkost.

Jan: Solaža je nastala v Hamburgu, ko pa smo zaključevali pesmi, pa sem dobil idejo, da bi solo ritmično narezali tako, da se v Morsejevi abecedi prebere "baby boo".

9. SONCE (slovenščina):

Jan: Klaviature igram jaz, Bojan pa je imel že celo zasnovo pesmi na kitari z akordi. Ideja je bila, da bi naredili orkestralno kot pri Novem valu, jaz pa sem razmišljal po svoje, da sem naredil klavirski aranžma. Bojanu sem pokazal melodijo, ki po moje odraža sporočilnost same skladbe.

Bojan: Gre za neposredno reakcijo na dogajanje v Palestini. Gre za zgodbo preminulega sina, ki govori svoji mami. Zagotovo sporočilno najtežja pesem, forma pa je precej neklasična, noben del se ne ponovi, refren pa je samo enkrat. Jan je dejansko uspel s klavirjem povedati, kar govori vokal. Pesem je kot haiku, kot ena misel, ni klasična pop pesem. Jan je iz prve ujel točno to, kar je nastalo v končnem izdelku.

Kris: Hitro bi se zaciklali, če bi vsak vztrajal samo pri svojem instrumentu. Dosti pesmi je bilo brez preboja, dokler ni nekdo pritisnil nekaj drugega kot ponavadi. Veliko je bilo takih trenutkov, ko smo potrebovali tako svežino.

10. EVERYBODY'S WAITING (angleščina):

Kris: To je bila pesem, s katero nismo vedeli, kaj narediti, dokler Žare ni ponudil najbolj osnovnega "beata", Jan pa se je lotil Rhodes električnega klavirja ter nakazal, v kateri smeri bo ta plošča šla.

Bojan: Jan je iz nič prijel Rhodes klaviature in po Žaretovih besedah igra bolje kot 90 odstotkov slovenskih klaviaturistov (smeh).

Kris: Žaretov "modus operandi" je tak, da ti skuša razbijati razmišljanje in večati intuicijo, saj je njegovo prepričanje koncept, da je intuicija nad razmišljanjem.