Empire Of The Sun - Changes
Dream-pop s sladko, a nikoli ne preveč preganjalsko house metriko bo za vedno ostal zaščitni znak sydneyskega ad-hoc dueta. Nič presenetljivega, če se Empire of the Sun (Luke Steele je član indie-rock benda The Sleepy Jackson, Nick Littermore pa elektronikov Pnau) ob svojem povratku – zadnji album je dvojec predstavil pred osmimi leti – zanašata na identični tloris in za nameček še na enak produkcijski način, ki je leta 2008 proslavil njuna preboja megahita Walking on a Dream in We Are The People. Nenavadno se zdi, da ustvarjalnega pavziranja Empire of the Sun praktično nihče ni pošteno skopiral in si (tudi) na ta način priskrbel bližnjico do morebitnega uspeha. S podobno nedotakljivostjo se nenazadnje lahko pohvalijo tudi istočasno popularni Američani, indie-pop posebneža MGMT z vzhodne in Foster The People, bolj kot ne naklepno kratkotrajni projekt iz zahodne obale. Toliko bolj, ker je zmagovalni zvok Empire of the Sun v veliki meri prevzet od Daft Punk, kakopak. Te (ne)spremembe so prijetne. Dobrodošla nazaj.
Ocena: 3,5
Out-Lot - Senza te
V primerjavi z njegovimi predhodnimi je Senza te zvočno občutno bolje izveden hitič. Izolski traper, producent in vokalist potrjuje svoj napredek v inženiringu. Čeprav je obenem res, da se je tokrat oprijel nemara že kar preveč izrabljene canzona trap oblike. Ta se je pri naših sosedih razcvetela že do roba ovelosti. Je pa Out-Lot (Jan Toffolutti) gotovo z napovedjo, verjamem, svojega prvega albuma ravno z balado o srčnem zlomu nagovoril ne le hip hop, pač pa veliko širši segment publike. Probabilmente mu res uspe.
Ocena: 3,5
Holiday Sidewinder - Escape & Retreat
Kako prikupen song. Avstralkina solistična diskografija zajema dva albuma. Z Escape & Retreat Sidewinderjeva, nekoč vokalistka bolj najstniško navdahnjene pop zasedbe Bridezilla, vstopa v tretjo albumsko fazo. Lahkotnejši po občutju, a tudi po obliki ne prav zahteven funky napoj 33-letna pevka in avtorica izkoristi z odliko. K temu najbolj pripomore njen sproščen lolitast glasek. Švedinja Nina Persson, pevka proslavljenih The Cardigans, je nekoč šarmirala z enakim adutom. Načeloma pa drži, da tovrstni indie-pop pogosto izvira od tam spodaj. Ob tem spomnim na še eno avstralsko zasedbo, podobno zvenečo (najbolj čudaškega imena, kar jih je), to so Architecture In Helsinki, ter na vedno unikatno Novozelandko Kimbro. Že slišano, ampak še vedno kul.
Ocena: 4
Future, Metro Boomin, Travis Scott, Playboi Carti - Type Shit
Type Shit je del albuma We Don't Trust You, to je kolaborativni met traperskega pionirja in nemara najbolj slavnega kovača enakovrstnih ritmik. Future in Metro Boomin, naveza iz Atlante, se na omenjenem delu stilsko razmetava še veliko bolj vneto kot v temle hitiču. Vseeno ni odveč, da trapersko težkokategornika mamita z mestoma kar zoprno mistiko. A upoštevajoč širši plan nosilnega dvojca, njun Type Shit, v katerega sta propagandno vključena še dva trap velikana, vseeno ponuja dovolj. Seveda je stvar posameznika, kako resno razume njun izziv. Namreč eden od dveh gostov, uganite kdo, del svoje sekvence povsem omamljeno kar po-fla-fla-fla-fa-fa. Dej no, saj to ne more biti res, haha.
Ocena: 3
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.