So Greta Van Fleet veliki upi in rešitelji rock glasbe?

Vsi, ki nis(m)o pred dnevi bili na novosadskem Exitu, smo lahko zdaj izkoristili priložnost in si zasedbo Greta Van Fleet, za katero si je večina edina, da pooseblja esenco pravega rokenrola, ogledali v živo na novem dunajsem prizorišču METAStadt, ki spominja na nekajkrat večjo ljubljansko Metelkovo. Koncert je bil razprodan, organizator pa se je izdatno potrudil, da je bilo obiskovalcem prijetno, tako z dodatno ponudbo hrane, pijače kot tudi z lepim sprejemom za povabljence in sedmo silo.

Četrt na 19. uro je na oder stopila predskupina The Hunna iz britanskega Hertfordshira, ki je primerno ogrela vedno številčnejše občinstvo, ki je sem in tja nekoliko zaskrbljujoče pogledovalo proti vedno temnejšem nebu iz katerega je začelo sem in tja kapljati, četudi je spodaj sonce še vedno objemalo opečnata pročelja starih tovarniških poslopij.

Ob napovedani uri pa je potem pol ure po 20. uri na oder stopila zasedba Greta Van Fleet, ki je nastala leta 2012, ko so se v rokenrolu združili trije bratje in njihov prijatelj iz otroštva. Iz vasi Frankenmuth v Michiganu tako prihajata 22-letna brata dvojčka, pevec Josh in kitarist Jake Kiszka, njun 19-letni brat Sam, ki igra bas, tako na kitari kot na klaviaturah, kvartet pa zaokroža še njihov prijatelj Danny Wagner na bobnih. Ime so si nadeli po prebivalki Frankenmutha Gretni Van Fleet, ki je slišala zanje in dejala, da sicer ne posluša tovrstne glasbe, a jih je pohvalila, da so zelo talentirani, nakar jim je dovoila, da uporabijo različico njenega imela za ime skupine.

Potem, ko so ob krikih navdušenja med oboževalce zmetali šopke belih vrtnic, kar je postala na njihovih nastopih že kar tradicija, so takoj zaigrali svojo najbolj poznano pesem When Curtain Falls, ki je v ZDA dosegla prvo mesto na lestvicah. Joshev vokal marsikoga prvi trenutek dejansko spomni na Roberta Planta, kar pa pevca ne moti. "Imamo substanco pri tem, kar počnemo. Slišimo podobnost, seveda so Led Zeppelin eden naših vplivov, a to smo uzavestili in čas je, da gremo naprej," je v začetku letošnjega leta izjavil Josh, ki sicer raje ne bere zlovoljnih primerjav in kritik skupine.

Oktobra lani izdani prvenec Anthem of the Peaceful Army je že v prvem tednu dosegel vrh lestvice Billboardovih rock albumov, zanimivo pa je, da so bili že leta 2017 nomimirani za grammyje za EP-ja Black Smoke Rising in From the Fires, dobili pa so ga za slednjega. Nadaljevali so s Highway Tune, še eno nabrito pesmijo, ki na YouTubu drvi proti 50 milijonom ogledov. Po Black Smoke Rising in Flower Power so navrgli že dve priredbi Watch Me (Labi Siffre) in The Music is You Johna Denverja.

Zadnja tretjina konceta, ki je sicer vseboval le enajst pesmi, pa jih je predstavila v luči odličnih improvizacij in soliranja, ko se pokaže dejanska koncertna unikatnost mlade in od adrenalina ter testosterona pokajoče zasedbe Da je že ob prvem avstrijskem gostovanju razprodala koncert, ki ga je obiskalo med pet in šest tisoč ljudmi, je vsekakor lep uspeh tako zanje kot za organizatorja, hkrati pa, glede na videno in slišano, prav nič presenetljivo.

Drži, da Joshev glas marsikoga osvoji na prvo poslušanje, pa naj si bodi zaradi njegove neverjetne višine in moči ali pač zaradi primerjav z živim rockerskim božanstvom, za kar Planta dejansko imajo številni rockerji. Vsi, ki so te očitne primerjave presegli in v svojih glavah dovolijo, da jim skupina postreže s tistim, kar ima za ponuditi, s(m)o lahko prišli do zaključkov, da je Greta Van Fleet dejansko unikatna zgodba na rock nebu. Dejstvo je, da je že s prvim albumom pokazala voljo, zanos in originalnost, ki, sploh pri tako rosnih letih, redko zasije na moderni glasbeni sceni. Kitarist Jake je s svojimi pet-in-več-minutnimi solažami in preigravanju pokazal, da je iz pravega testa, tako kot so tudi ostali pokazali ubranost in rockerski duh. Josh s tamburinom pa je morda koga celo bolj spominil na Joea Cockerja, ki je bil zagotovo tudi eden izmed njegovih zgledov pri študiju odrske prezence in duha rock'n'rolla.

Ob zasedbah kot je Greta Van Fleet se po eni strani zdi, kot da smo se preselili za slabe pol stoletja v preteklost, kar je bilo čutiti tudi med občinstvom, saj je bil dobršen del prav iz tistega časa, hkrati pa so pod odrom norele številne mlade generacije, ki so upanje, da rock glasba v najboljšem možnem pomenu ne bo izumrla. Mladi rock'n'roll, ki ga je bilo opaziti tako na odru in pod njim, pa je še kako živ. Skupina je to z uspehom v ZDA in zdaj tudi drugod po svetu, pokazala, da je rock glasba, če je pristop in energija prava, polna mladostniškega zanosa in kreativnosti. Iz tega logično lahko zaključimo, da nam za prihodnost rock glasbe še nekaj časa ne bo treba biti v skrbeh.