Na svetovnem spletu je prebrati kar nekaj komentarjev, da tudi po 30 letih vaša glasba še vedno zveni navdušujoče, zagnano in izvirno. Kako se odzivate na tovrstne navedbe in kakšne so vaše misli ob bok temu, kar počnete zdaj, ko ste v abrahamovskih letih, starejši in modrejši?
Me veseli, a ne bi šel tako daleč, da bi rekel, da sem modrejši (smeh), vsaj ne v vsakem pogledu, čeprav smo vedno stremeli k temu, da smo karseda ostali zvesti sami sebi. Vedno smo bili precej za našo sceno, za okultno, za vse, kar Cradle of Filth sporočamo v svojih pesmih. Vedno so nas zanimali filmi in glasba iz filmov, kar smo skušali prenesti tudi na oder, smo skupina kreativnih ljudi in marsikaj nas navdihuje in nam daje zagon. Dejal bi, da smo močnejši kot kdaj koli, imamo dobro ekipo, menedžerje, odvetnike. Čeprav se slednje sliši smešno, so dandanes nujno potrebni za pomoč in vodenje uspešnega benda. Nekaj časa je trajalo, da smo prišli do te točke, da imamo nekakšno družino, ki je dobra podlaga za današnje udejstvovanje v glasbi, sploh v času po kovidu, ko sta začela kraljevati AI (umetna inteligenca op. a.) ter digitalne platforme, kakršen je Spotify. Vse te stvari lahko demotivirajo ljudi, a imamo zelo dobre sodelavce, ki so motivirani in dobro funkcionirajo v svojih vlogah.
Kako vidite svoj glasbeni napredek, recimo, zadnjih deset let?
Težko rečem, saj gledam na stvari od znotraj navzven, mislim pa, da smo napredovali, da smo si še bolj blizu, kot družina. Res je, da smo imeli veliko sprememb v postavi, kot pri kakšni reviji ali radijski postaji, saj se tovrstne menjave dogajajo vsepovsod. Ponavadi zaradi družinskih obveznosti, ljudje želijo iti po svoje, ali pač obupajo nad glasbo. A zdi se, da smo končno osvojili odnose med seboj, v zadnjih nekaj letih tako delamo na polno, opustil sem tudi delo z drugo zasedbo Devilment. Delamo z Dezom in Anastasio Fafara, on je poznan iz Coal Chamber in Devildriver, je eden mojih najboljših prijateljev ter tudi menedžer, oba pa skrbita, da imamo uspešne turneje in smo zelo produktivni.
Vaše teme so bile npr. vampriski eroticizem, bogoskrunske nune, teme, ki nikoli ne zastarajo. Ste bolj privrženci erotičnih vampirskih grozljivk, kakršne je v 70. letih snemal Jesus Franco ali tudi kasnejših, kakršna je bila npr. Coppolova Drakula? Se vam zdi, da je to sicer žanr, ki izumira?
Dlje kot se časovno oddaljujemo od teh filmov, ki so bili posneti pred pol stoletja ali več, obstaja možnost, da jih naši oboževalci morda sploh niso videli ali pač v drugačni luči, od časa, ko smo odraščali mi in jih doživeli iz prve roke. Tudi glasba iz obdobja "Hammer Horror" je precej poceni, kot tudi filmi, a so po svoje vseeno pristni, saj niso uporabljali ne računalniške grafike ne umetne inteligence, kar je nekaj povsem drugega kot Marvelovi Maščevalci ali trenutni "blockbusterji" po kino-multipleksih. A so bili narejeni s strastjo in integriteto, kar nam je ostalo globoko v spominu. Hkrati pa je šlo za globoke povezave z okultnimi temami, leta 1966 je bil velik povratek, studio Hammer je bil nato že malce v zaostanku. Vse to pa je imelo korenine v okultnem in nadnaravnem, kar so teme, ki so nam bile vedno blizu, kot tudi filmi iz 80. let in kasneje.
Je pa tudi res, da vse te teme prenašate v svojo glasbo že od samega začetka. Zakaj se vam zdi tako fascinantno, da to raziskujete v svoji glasbi?
Vzgojili so me v tem okolju, že oče mi je bral grozljive zgodbe, od mladih let sem odraščal ob klasičnih grozljivkah, živeli smo na angleškem podeželju, ki je bilo potopljeno v folkloro preganjanja čarovnic. V šoli sem imel sošolke, ki so praticirale čarovništvo, kar je ostalo z mano, okultizem pa me je zanimal tudi v najstniških letih, ko sem se seznanil s heavy metalom in takoj začel poslušati zasedbe kot so Mercyful Fate, Venom, Slayer, Ozzy Osbourne, za Black Sabbath sem bil že kar malce pozen, najbolj me je zagrabil thrash metal. Vedno je bil to del mojega sveta, še vedno živim v bližini Suffolka, ki je veljal za območje čarovnic, še vedno sem v stiku z ljudmi, s katerimi sem odraščal. Zato se mi je zdelo naravno, da to prenesem v svojo glasbo, od klasičnih kompozicij do okultne literature in dekadentne umetnosti, grozljivk itd.
Pa mora biti vaša glasba brutalna, krvava, bogokletna, ali ste bolj usmerjeni v to, da bi oboževalcem ponudili kaj novega, kaj drugačnega, kar mora seveda biti všeč tudi vam?
Ne ves čas, sicer pa smo imeli tekom let veliko neobičajnih sodelovanj, od Bring Me The Horizon pa do Eda Sheerana. Radi imamo velikanska nasprotja, kot poroka ekstremov - seks in smrt, noč in dan. Radi presenetimo ljudi, da smo na robu, tudi novi album bo izviren in svež, kar je v teh časih precej težko. Saj je bilo že vse storjeno in posneto, veliko skupin nas je že posnemalo, okultno je včasih pomenilo skrito, danes pa imate že vse na svetovnem spletu ali si lahko naročite prek Amazona. Torej gre za širši spektrum, večjo izbiro in vse je manj skrivnostno. Kar je skrivnostno, pa najbolj pritegne človeško domišljijo.
Torej, ali potegnete mejo med ugajanjem sebi in oboževalcem, kako to dvoje uravnovesite, ali delujete po načelu: j**iga, to mi je všeč in to bom tudi naredil?
Ni meje, samo naredimo, kar nam je všeč, da si ustrežemo, haha. Seveda moramo biti zadovoljni s tem, kar delamo, a smo si povsem na jasnem, kar smo dosegli. Nedavno smo zaključevali z oblikovanjem knjižice za novi album, pa sva se z grafičnim oblikovalcem borila dneve in noči, dokler si nisva postavila "deadlina" (smeh), četudi sem glede nekih malenkosti kar tečen. A če smo sami zadovoljni z našo glasbo, bodo z njo zadovoljni tudi naši oboževalci.
Imeli ste tudi nekaj težav s cenzuro, kar je bil najbrž predvsem zelo dober PR za skupino. So bile sporne samo majice, ne pa tudi glasba ali oboje?
Cenzura je bila v obeh pogledih, na nek način smo bili precej bogokletni, a to ni vse, kar smo in kar predstavljamo. Sodelujemo tudi z veliko modno hišo, kamor so prišle Kardashianke in so ljudje nosili naše majice. Poroka ekstremov v naši neobičajni, mračni, simfonični glasbi, je očitno privlačna onkraj našega razumevanja, kar pa ni nujno slabo.
Mineva 30 let od vašega prvenca The Principle of Evil Made Flesh . Je vaš zagon, namen, ustvarjalna sila zdaj, ko delate na novem albumu, še vedno enaka kot pred tremi desetletji?
Smo trideset let starejši, zato je morda izginilo nekaj mladostne enegije, a vse, kar si sprva začel, je imelo določeno kvaliteto, malce sem nostalgičen, a zame je bilo vedno nekaj vznemirljivega, kot takrat, ko posnameš prvi album, videospot ali imaš prvo dekle. Sčasoma, z leti, postane vse malce postano, vseeno pa skušamo ohraniti magijo, svežino, četudi je to včasih težko. A pandemija nas je malce poživila, saj smo dojeli, da so nam stvari lahko odvzete v trenutku, morda ne bomo mogli več oditi na turnejo, ali snemati albumov. Torej je to za veliko ljudi, sploh pa za nas, pomenil pritisk velike reset tipke, kar nas je vodilo v spoznanje, da moramo ceniti, kar imamo. Celovitost tako ostaja, še vedno delamo dobre pesmi, še vedno smo na odrih isti kot nekdaj. Poskušamo poustvariti, kot pravite, izvirno magijo, kar nam včasih uspe, včasih pa ne. O tem lahko presodijo oboževalci (smeh).
14. studijski album naj bi izšel naslednje leto, brali smo tudi o sodelovanju z Edom Sheeranom ...
Novi album bomo izdali aprila 2025, na njem bo tudi novi singel Malignant Perfection, pesmi z Edom Sheeranom pa na albumu ne bo, zato o tem ne morem veliko govoriti. Bo pa zagotovo izšla in je odlična skladba, ima akustično kitaro, njegovo petje, a hkrati tudi Cradle of Filth pridih, udarnost, krike. Kot rečeno - poroka dveh ekstremov - Ed in mi, a smo popolnoma uravnoteženi.
Kaj pa odrska predstava na tej turneji, vizualnost je bila vedno zelo močna komponenta vaših koncertov, videospotov, kaj ste pripravili tokrat?
Res je, da imamo močno odrsko prezenco, od stražarjev, različnih odrskih pripomočkov, razsvetljave in seveda raznolik seznam pesmi, ki zajema vsa obdobja kariere. Turneja se imenuje By Order of the Dragon (Po ukazu zmaja op. a.), kar je naš simbol in uteleša, vse, kar smo kot zasedba. Igrali bomo tako stare favorite pa do novih pesmi, česar se zelo veselimo in komaj čakamo, da spet obkožimo Evropo.
Po dolgem času se vračate v Slovenijo, imate kakšne spomine na pretekle obiske ali kakšen sporočilo za vse, ki vas težko pričakujejo na prihajajočem koncertu?
Pravzaprav sem imel v Sloveniji enega boljših dopustov, ko sem pred leti šel na deskanje na snegu, v januarju, ko je bilo še precej božično vzdušje, bral sem knjigo o Drakuli, sicer pa zima, mraz in sem se imel z družino res čudovito. Bil sem tudi na Bledu, ko smo igrali v Ljubljani pa sem odšel na kosilo z nuklearnim fizikom, kar je bilo precej nadrealistično, ko sva govorila o zanimivih fizikalnih temah. Veselimo se povratka, saj imamo odličen šov, ki bo našim oboževalcem zagotovo v velik užitek. Hvala vsem, ki nas podpirate in ste ostali zvesti naši stvari.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.