Shirley proti homofobiji: S kom spim, je samo moja stvar!

Dobro utečena mašina 14. INmusic festivala v Zagrebu sta drugi dan najprej uvedli zasedbi The K's in Bang Bang, bolj ko se je dan prevešal v večer, pa so na vrsto prišli že vsi, ki jih je po glavni oder povabil Frank Turner s svojo zasedbo The Sleeping Souls. Njegove folk in punk korenine segajo slabi dve desetletji nazaj, ko je začel v post-hardcore zasedbi Million Dead, zdaj je v dvanajstih letih izdal sedem albumov, zadnjega Be more kind, lanskega maja. Turner prekipeva od odrske energije, hkrati pa v njegovih pesmi lahko najdemo veliko pozitivnosti in srčnosti, tako da ni pustil nobenih dvomov, da ne bi prebudil "spečih duš". "Dobil sem nalogo, da vas naučim, kako se morate naučiti refrene, da boste lahko peli z Garbage in Suede," se je pošalil vedno dobrodušni Frank in požel veliko odobravanja.

Prvi vrhunec večera je bil zagotovo nastop alter popovskih ikon Garbage, katere glavni obraz in glas je škotska pevka Shirley Manson. Zasedba, ki je na sceni skoraj četrt stoletja, trenutno dela na sedmem studijskem albumu, zagrebško občinstvo, kjer je tudi veliko tujih obiskovalcev, pa so razveselili s hiti kot so Stupid Girl, Blood For Poppies, Vow, I Think I'm Paranoid ali Wicked Ways, ki so ga prelili v Personal Jesus (Depeche Mode).

Shirley je vmes izkoristila nekaj trenutkov za LGTBQ govor. "Zakaj se nekatere homofobične skupine ukvarjajo s tem, s kom analno seksam, ali s kom vi analno seksate, jaz mislim, da jih prav nič ne briga," je med drugim nazorno pokritizirala tiste, ki se preveč vtikajo v intimo drugih.

Garbage so odlično uigrani, pevkin vokal ostaja močan, kot je treba, vedri obrazi kitaristov Stevea Markerja in Dukea Eriksona pa pričajo o tem, da še vedno uživajo v koncertih. Na koncu so poskrbeli še za popularni kvartet Cherry Lips (Go Baby Go!), Push it, Only happy when it rains in še When I grow up. "Imeli smo srečo, da smo se pojavili na sceni leta 1995. Niti v najbolj norih sanjah nismo mislili, da bomo imeli tako dolgo kariero. Neverjetno, posebno in zagotovo ne nekaj, kar bi jemali z levo roko. Glede na to, koliko glasbe pride vsak dan na splet, se zdi, kot da gledate čudež, da smo še vedno tukaj. In še nikoli niste izgledali bolj čudoviti," je malo pred koncem občinstvu na dušo pihnila Shirley.

Vmes je na "world stageu" svoje plesne vizije pokazal še ameriški kolektiv Thievery Corporation, ki združuje downtempo, chill-out, dub, louge, acid, jazz, hip-hop, elektroniko in še kaj. V četrt stoletja kariere so sodelovali s slavnimi imeni kot so David Byrne (Talking Heads), Perry Farrell (Jane's Addiction), The Flaming Lips in drugimi. Rob Garza in Eric Hilton sta na novo definirala svoj žanr elektronske glasbe, kar je k sproščenem poplesavanju spodbudilo tudi številne zbrane in zabave željne pod odrom.

A glavni "šus" večera je bil še pred nami. Britanski indie-alter prvaki Suede z Brettom Andersonom na čelu so že leta 1993 objavili kritiško hvaljeni istoimenski prvenec, s katerim so švignili na prva mesta lestvic in postali, po mnenju večine, najboljša britanska zasedba tistega časa. Anderson je slovel po svojih divjih koncertih šovih, oboževalci pa so ga častili malodane po božje. Četrt stoletja kasneje so Suede še vedno "prva liga" v živo, saj pevec poje kot najboljših časih, skače in nori kot da bi bil star pol manj. Na vse grlo in z vsem srcem je izvedel uspešnice kot so So Young, Metal Mickey, Animal Nitrate in The Beautiful Ones. Suede tako upravičujejo fenomen izvrstne koncertne atrakcije, izbira, da so bili glavni na drugi festivalski večer, ki se je tako zaključil v velikem slogu, pa se je izkazala za več kot pravilno.

Sredin zaključni večer bo postregel z dolgo pričakovanim nastopom hrvaškim nastopom legendarnih The Cure, pred tem pa bodo odre ogrevali še LP, Peter, Bjorn and John, JoyCut, Kandžija i Gole žene, Kojoti in drugi.