SBO: Toleranca do vsega, razen do netolerantnosti

Pod psevdonimom SBO se skriva izvirno ime benda, Smrt boga in otrok, ki je na naši sceni odjeknil skupaj z globalno popularizacijo trapa. Po nizu postfaktičnih podvigov, medmrežnih hitov in pojavov na bizarni lestvici slovenskega YouTube trendinga s komadi, kot so Tipi so pičke, Sara Bezovšek, Tvrdi L, P*** kurac , izdajo svoj prvi mixtape album v sodelovanju z dvojcem AMN (Heroina: Trake ljubezni, 2017), ki kulminira v oblikovanju psevdo-kolektiva GuapoGang in v izdaji, zdaj že klasičnega, Cypherja s Senidah na čelu. Po izidu uradnega EP-ja z naslovom III (2018), zasedba doživi notranjo, intimno krizo, ki jo premleva v sodelovanju s Shaom, kar botruje dvojni digitalni izdaji (Sheitan en plastique, 2018 in Matin avec Sheitan, 2019) in povečanemu koncertnemu povpraševanju po bendu. S povratkom k izvirnosti svojega zvoka zaokrožijo svoje mladostniško delovanje in ob izdaji poslednjega EP-ja (MMXV, 2019) poniknejo. Premor uradno prekinejo 1. novembra lani, ko z izdajo plesne vizualizacije Psihonaut in s spletnim dogodkom, 8. decembra, v okviru koronskega koncertnega programa Kina Šiške. Prav tako na vseh pretočnih platformah izide kompilacija vseh najzgodnejših viralnih hitov kot EP pod naslovom MMXV [B side] (2020). Obdobje povratka obeleži začetek sodelovanja z založbo SonicTribe, pod okriljem katere kot napoved albuma izide še single Postaja F z videospotom. 14. marca pa SBO objavijo svoj dolgo pričakovani, prvi uradni, celovečerni album z naslovom TRANS.

Pesem Tipi so pičke je zadeva, stara štiri leta, kakšen razkol med poslušalci je bil, po vaše, kot je pisal določen časopis, saj se mi zdi, da po eni strani, nikoli niste ravno bili podobni Matter, po drugi pa nikoli niste ciljali na komercialo, na splošno popularnost?

Fike: Nihče ni zares pričakoval, da bo Tipi so pičke taka underground himna ... Mislim, da smo takrat ustvarjali glasbo brez cilja provokacije in brez misli na ciljno skupino. 

Beno: Zdi se mi, da smo se se takrat ukvarjali s pojmom postresnice, torej z dobesednim razumevanjem arbitrarnih, fiktivnih ali pa faktičnih informacij. Kaj Tipi so pičke sploh pomeni?

Pa je komad kot sam (TSP) dosegel tisto, kar ste z njim hoteli doseči, dejstvo je, da ni šlo za provokacijo kot samo? In kaj pravite na to, da so ga mlajše generacije bržčas odkrile šele, ko ga je "obdelal" njihov najljubši "jutuber"? 

Juca: Mislim, da so ga mlajše generacije sprejele na svoj soundtrack že ob samem izidu, sama pa res nisem pričakovala, da bo neka tako splošno znana parola sprožila toliko mešanih občutkov publiki na internetu. Vsekakor se mi zdi dobro, da se sproži nek diskurz, pa četudi je ta v obliki zgražanja v YouTube komentarjih, saj se avtomatično vzpostavi neko ogledalo naši dragi Veniji. Iz teh razlogov se ga lotevajo tudi nadebudni "jutuberji", ki samo podaljšujejo spletno življenje našim komadom, kar je pa tudi samo odlično.  

Če so vas prej uvrščali v trap, je album TRANS skupek različnih žanrov, vplivov(?), to pomeni, da gre za osebne tripe posameznikov bendu, ostali pa hkrati niste obremenjeni z egom, da to prosto dopuščate, ob zanimivih in odbitih rezultatih, ali gre bolj za skupinski trud?

Zupan: Mi smo tukaj, da ustvarjamo maligno glasbo, publika in poslušalci pa ste tu zato, da se nova mitologija SBO lahko zgodi.

Fike: Torej, gre za group effort.

 Beno: Fluidnost žanrov in vplivov je nekako tudi zvesta našemu doživljanju okolja in časa, v katerem živimo. Ne obstaja enoznačnost v tem, kako razumem sebe in kako me razumejo drugi.

Če se vrnemo na začetek, zakaj Smrt boga in otrok in na kaj cika komad Smrt bogatih otrok, ki naj bi "rešila svet"?

Fifi: Ime Smrt boga in otrok smo izbrali, ker nam je bilo to smešno. Smrt bogatih otrok ne bo nujno nič rešila; morda je to le bizaren trip, nek oris prehoda prihodnosti kvarta v mainstream; tisto, kar nas bo rešilo, je soočanje s stvarnostjo. 

Beno: Podobno kot TRANS je tudi Smrt boga in otrok naše soočanje s stvarnostjo, je percepcija te stvarnosti, v kateri mnogokrat zatripamo rešitve, ki smo jih morda slišali nekje drugje. V navedenem komadu pa gre za neko percepcijo dezorientiranosti.  

Za vami je v bistvu lepo število izdaj, ki so bile elektronske, bi za TRANS lahko dejali, da ste ga ustvarili konceptualno, ali gre za naključne izbruhe kreativnosti, ujete v format albuma?

Vid: Kaj pa je zares razlika? Z naključnimi izbruhi kreativnosti smo povzročili koncept, ki se ga pripisuje TRANS-u, hkrati pa že od nekdaj z naključnostjo našega obstoja povzročamo potrebo po tem, da se nam pripiše koncept. S to izdajo smo verjetno prvič celostno nagovorili nekatere koncepte, ki povzročajo naključne izbruhe nas in drugih. Smo posledica konceptov, ki jih drugi pripisujejo nam, TRANS pa je prvi, ki naše izbruhe strukturirano usmerja k njim.  

Obstaja filozofija, ki vam je kot posameznikom skupna, ali prosto sprejemate medsebojno skregane(?) poglede na svet, odnose, trenutno stanje?

Vid: Obstaja samo filozofija, da smo med seboj neskončno skregani.

Beno: Toleranca do vsega, razen do netolerantnosti.

Vid: Raznolikost zavračamo, ker nas sili v sprejemanje drugačnosti.  

Kdo ali kaj je Sara Bezovšek in zakaj v par videospotih prebutate otroške vozičke?

Fifi: Sara Bezovšek je bila naključna oseba s Facebooka, ki je kasneje postala naša prijateljica in ambasadorka. Vzeli smo jo za svojo, ker je bilo njeno ime kot ulito primerno za refren pesmi in njena profilna slika ravno dovolj kriptična, umetniška, in nihilistična hkrati (na svoji profilni sliki je umetnica objemala črno vzmetnico z vsemi svojimi okončinami). V videospotih pa smo pretepali otroške vozičke, ker je dotično dejanje služilo kot prispodoba za smrt otrok. 

Nekje ste dejali, da je v vašem bendu veliko psihopatov in da je z lockdownom, ko je "šlo vse v k**ac", končno prišel čas, da naredite ploščo?

Vid: Z vsem se strinjamo, imeli bi zgolj en popravek, v našem bendu so izključno in samo psihopati.  

Po približno petih letih delovanja je pred nami prvi uradni albumski izid TRANS. Transpolnost, fluidnost, transformacija, transverzala, veliko je interpretacij, pravite, "trans je tu in ne vemo, kje smo, vemo edinole od kod smo prišli in kaj smo na poti izgubili" ... Je TRANS nova črna oz. kaj ste na poti izgubili?

Beno: Na poti smo definitivno izgubili sebe. Oziroma, poskušali smo uzreti niz elementov in dejavnikov, ki tvorijo naš jaz. Opazovali smo svojo podobo skozi slike slovenske popularne kulture, skozi učni program šolskega sistema, skozi ljudi, ki jih od otroštva srečujemo, pesmi, ki jih pojemo, skozi zgodbe, ki so nam bile izpričane. Morda smo tako izgubili samo vprašanje o sebi. Morda smo se mu na ta način zgolj izognili. In morda je to zgolj poizkus razrešitve občutkov tesnobe in utesnjenosti, njuno pozunanjenje. Mislim, da TRANS ni nova "črna", je zgolj nek mikro dogodek, ki je razkrinkal temo, ki je že ves čas tu. Temo v nas.  

Hkrati pa lahko razumemo, kot da ste v "transu", vas je vanj pahnila koronakriza, naslovnica plošče pa hkrati spominja na (moderno, trans) skupino OHO, koneckoncev ste tudi sami nekakšen umetniški kolektiv?

Vid: Že od začetka stremimo k delovanju s širšim krogom posameznikov, ki naše delo nadgrajujejo in razvijajo. V tem pogledu smo sodelovali s Klemnom Ilovarjem, Nejcem Prahom, Matijo Medvedom, Almo Balo Topalović, Rino Barbarić, Asiano Jurco Avci, Marijem Županom, delo na TRANS-u pa nosi Jan Virant, naš vizualni sokonspirator. O širšem umetniškem koletkivu naj pričajo izdelki in mnenja drugih, za besede pa vsekakor hvala. 

V pesmi Minhen lahko preberemo, da "ovaj grad nije dovoljno velik ni za jednog od nas", Ljubljana je pa (vseeno) Berlin, zakaj, antiparalela, fatalističen črni humor ali izgubljena iluzija?

Beno: Omenjen stavek se v videospotu za komad Minhen pojavi samo kot grafit in je dejanski citat iz pesmi Devojke idu u Minhen beograjskega benda Repetitor. Komad, ki smo ga delali v sodelovanju z dvojcem AMN, razširja tematiko, nakazano v beograjski referenci. V skladu z ostalimi komadi z mixtapea, na katerem se nahaja, razmišlja o ljubezni, ki uide, odide, o tem zakaj je odšla in kaj so njene možnosti obstanka. Ljubljana je Berlin pa je bolj krik, ki se zgodi po sprejetem dejstvu obstanka ali ostanka. Vključuje oba navedena pola, tako iluzijo kot fatalizem. Ljubljana vendar ni Berlin. Ljubljana postaja nekaj neslutenega v očeh tistih, ki v njo zrejo.  

V videospotu Ljubljana je Berlin ste odlično parodirali cel kup SLO spotov, od Laibacha, Borghesie, Belih vran, do BFM, Klemna, Ali Ena pa do Game Over, C.Salleta in Videosexa ... super zastavljeno in izvedeno! Gre bolj za spoštovanje ali trollanje, ste dobili kakšen komentar originalnih izvajalcev?

Fifi: Gre za respekt. Laibach so videospot repostali na svoji Facebook strani.  

Ste torej uprizorili svoje "večne idole", kot pravite v nekem drugem komadu, ali so vam idoli neki povsem drugi modeli?

Juca: Omenjeni idoli nas spremljajo že celo življenje in jim v tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, pač ne moramo ubežati. So del nas, del naše glasbene kolektivne zavesti. Zdi se mi pomembno, da preko svoje glasbe prevprašujemo njihov obstoj, ker so na nas do neke mere vplivali, hoteli ali ne. Definitivno pa obstajajo tudi druge modelke in modeli, ki jih kujemo v zvezde.  

Spominili ste se na Anjo Rupel, ki poskrbi za očiten pop moment, hkrati pa je tudi sama kontradikcija na relaciji Videosex-Laibach-Agropop?

Fifi: Po mojem spominu, sem mimogrede predlagal Anjo Rupel, saj je bila jugoslovanska najstniška synth-pop senzacija.

Beno: In potem smo se vsi zagreli za idejo, ko smo v Sax pubu govorili o tem, kako bi se vsa navedena referenčnost dejansko materializirala.  

Za Trnow III YouTube komentatorji pravijo, da bi bil Klemen ponosen, koliko ste povezani s Trnovim, tudi Ljubljana je precej na sporedu, ste zato, ker ste iz urbane Ljubljane, taki kot ste, ali bi bili lahko tudi iz Ribnice, Kočevja ali Murske Sobote?

Fike: Tri petine skupine živi oz. je živelo v Trnovem. Naša povezava z Ljubljano je preočitna, velik del bistva, tega kar delamo, je Ljubljana, saj smo Ljubljančani, ki živijo v Ljubljani. Ampak Slovenija ni samo Ljubljana, je pa Ljubljana v veliki meri Venija.

Ni upanja je v bistvu new age predelava Borghesie, Ni upanja, ni strahu, očitno ste feni tako Laibacha kot Alda in Daria, ki sta bila pomemben člen (gejevske) alternative osemdesetih. Laibachi so mi potrdili, da podpirajo nove ideje in izraze, čeprav pravite We don't want Laibach ...?

Beno: We don’t want Laibach je legendaren komad ljubljanske zasedbe Ironic Tronic, ki v zobe vzema elitizem ljubljanske urbane scene in izopačenosti njenih metro-holcerjev. Melodična linija omenjenega komada je prav tako delovala kot navdih za sinte pri komadu Trnow III. Komad We don’t want Laibach deluje na albumu kot pol-otvoritev in poetičen okvir. Na trditev iz naslova protagonist odgovarja s stavkom iz filma Ali G In Da House - Go back to Slovenia. Tudi če bi katero koli od navedenih referenc hoteli negirati, jim ne uspemo uiti.  

Postaja F je prava trans-narodnozabavna viža, Psihonaut pa trans-psiho-fuckboy himna, naključno ali zelo premišljeno?

Juca: Zdi se kot naključje. Morda tudi je. Skozi proces snemanja albuma pa smo poskrbeli za to, da se je občutek odtujenosti, lokalne čudaškosti povezal z afteraškim trans-partijanjem.  

Menda vas moti, da pri dojemanju glasbe in umetnosti ni dopuščanja svobode, da ljudje zadeve jemljejo preveč dobesedno, menite, da gre za tipično slovensko obremenjenost, majhnost, zaplankanost, ali gre za univerzalen pojav, kjer koli drugod po svetu?

Fike: Venia gloria. Fix je ta Venija življenjski prostor, ki dovoljuje izjemno potenciranje absurda. Zaplankanost pa pripomore k smešni interpretaciji tega, na tak podalpski način. Veliko vprašanje, ki si ga ves čas zastavljamo je: če jaz nekaj izjavljam, sem to dejansko jaz?  

Vas milenijci, ki so bolj vaša generacija, razumejo bolje, ali bistvo ni v razumevanju, prej v filingu, občutenju, sami svobodi mnenj in izražanja le-teh? 

Vid: Želja po svobodi mnenj in pravici do izražanja ni lastna samo milenijski generaciji. To željo mogoče že zlorabljamo. Mogoče pa želja po tem že zlorablja nas. V vsakem primeru nas je verjetno res lažje razumeti skozi oči milenijca. 

V freestyle "medleyu" iz Kina Šiške rapate na podlage znanih domačih rap komadov, kako gledate na slo rap/hip hop zgodovino, ste skupnost, obstaja spoštovanje, si pomagate, se družite?

Fike: SLO RAP MADE US!  (Slovenski rap nas je naredil op. p.)

Decembra lani ste tako pokazali, kaj je to lahko dober spletni koncert, je pomanjkanje občinstva velik minus, vi ste si pravzaprav sami naredili žur na odru, kot le malokdo ...?

Juca: Hvala za vse pohvale, ki ji ni bilo malo. Vsekakor smo pa izjemno hvaležni, da smo bili uvrščeni med top 5 najbolj zanimivih spletnih koncertov v Kinu Šiška, po mnenju portala Music Slovenia.  

Lock-downi vam, očitno, kreativno koristijo, kakšna se zdi prihodnost za SBO, kje se vidite, kaj v glavah "buzza" ob trenutnem stanju in zanimivem času, ki traja že več kot leto dni?

Vid: Trenutno se nam po možganih bliska astro tribal. Razmišljamo o nizu gostovanj z imeni slovenske estrade (Rale, Gašper, H. Blagne,…). Razmišljamo tudi o razširitvi koncepta komada Tipi so pičke v celosten albumski izdelek, to bo najbrž naš drugi album.