Sanjavo in modno

CHROMATICS – Closer to Grey

Pred desetletjem in več je Portland veljal za zelo moden inkubator nove glasbe. Chromatics veljajo za enega najbolj pronicljivih bendov iz Oregona, obenem tudi enega od peščice, ki je brizgnil iz tamkajšnjega hipsterskega gejzirja in se ohranil na sceni. Varuje ga posrečena in skrajno neameriška izrazna konvencija. Sanjski pop ali dream-pop naj po receptu Chromatics ostane plah, a dinamičen. Italo-disko je bil pred tretjino stoletja fazon, ki so si ga med prevzemanjem diska dopustili Italijani in Francozi. Chromatics svoj napoj črpajo tudi od tam.

Closer to Grey, ki je peti album te zanimive alter-pop zasedbe, v svojo prvo tretjino vključuje res fine, blage, a nikakor razvodenele songe. You’re No Good je poleg Twist the Knife in še naslovne zelo dober – vse z dopadljivim zmernim tempom, krepkimi melodijami, romantično izveden. Se pa kasneje Chromatics povsem oddaljijo prav od italo-disko postavke. Tako je dobršen del njihovega novega albuma še vedno zelo prijetno praznovanje, a bolj bivanjske ultrablaženosti kot česa drugega. Dokler ne zadenemo ob song On The Wall, ki je priredba znamenitih škotskih shoegazerjev The Jesus And Many Chain. Kasneje temu, spet, ne sledi nič podobno poludarnega.

Album Close to Grey je zmerno ok. Če se kdo želi v tem stilskem okrožju pomuditi dlje, mu priporočam, da raziskuje kar vse v razponu med kanadskimi Metric in angleškimi Still Corners. Sorazmerno nova in prepričljivo lepa glasba.

Ocena: 3