Same domače in prav vse so okusne

1. NINETTE – Plešem sama

Luštno – za solo ples pa sploh. Super slow-funk popevka novomeške vokalistke Nine Radkovič ima skrajno mamljiv uvod, ki poslušalca nemudoma prepriča, da je svet karseda prijazno zgrabil za ročno zavoro, ki jo bo zategnil točno do stopnje, na kateri bo življenje v njem najslajše. Po prvi kitici, ki se s ponavljanjem naslova zaključuje predolgo, nastopi odvečna praznina. Od tu se v songu, enako v spotu, ne zgodi popolnoma nič več. Medtem še zlasti tečen postane boben, ki je suh in neobdelan oziroma nezadostno sofisticiran. Šele v zadnjih tridesetih sekundah ga nadomesti prikupen psevdo hip hop beat, a tedaj je vsa začetna moč songa že zdavnaj izpuhtela. Video je grozljivo dolgočasen, saj ga napaja le provincialno brezupna ideja, da samo poudarjene barve zlahka povedo čvrsto zgodbo in popevki dodajo vsaj nekaj. Vsaj kak jogurt ali mleko bi se lahko polila v počasnem posnetku. Ali nekaj, vsaj nekaj. In škoda, res. Ko bo Plešem sama resno zremiksana in za minuto in pol krajša, bo to povsem dostojen komad.

Ocena: 3

2. OKUSTIČNI ft. Jadranka Juras – Enkratna, neponovljiva

Enkratna, neponovljiva je izbira imena za glasbeni pogon, ki ustvarja zelo všečno pop glasbo. Tako, ki bi bila sčasoma lahko tudi del reklamne akcije za kakega operaterja mobilnih singlov. Okustični? Žal me ta naziv najprej asociira na nekaj okulističnega, če ne kar okultnega. Šele nato na nekaj, kar naj bi načelno resoniralo z okusom. In tega v pričujočem počasnem songu sploh ne manjka. Idejnega in izvedbenega okusa namreč. Prav nasprotno. Veliko ga je. Kitarist in skladatelj Mate Brodar kot domač Mark Ronson ali Mr. Jukes kot vedno pristopi z iskro domislico. Ta je bila tokrat skopa edino pri dinamiki. Zato je Enkratna, neponovljiva z vsemi skrbno urejenimi spremljevalnimi vokali za odtenek ali dva še vedno preveč bleda popevka. Manko pripovedne bliskavice odločno zmede definicijo tistega, ki mu je ta tih deževen hit pravzaprav namenjen. Retro estetika iz spota pa je simpatična. Tisti, ki imajo radi zagrebške Jinx, so s to še posebej zadovoljni.

Ocena: 4

3. LOMBARDO – Pokrita z zvezdami

Vse je pokrito. Dobro zapet in s tem udaren refren, solidna zveneča kitica, slovensko trendovska in moderna produkcija s pop-rock piskanjem siddhartovskih sintetizatorjev vred, dopadljivi verzi z zapomljivim naslovom – komplet deluje. Edino načrt za gradnjo tega songa je nekoliko šablonski. Na trenutke se zdi, da je bil izrisan po izposojenih shemah. Tistih lahkofestivalskih, tj. šlagerskih sort. A upoštevajoč, da so vsi sestavni deli pohvalno krepostni in da celoten song zveni kot malodane že od prej znana enota, si prizadevni Nejc Lombardo in njegov nov bend Lombardo lahko obetata le uspeha. Množice so vajene rutine in rutinsko odlična ali pač odlično (katera koli dama že) je tudi Pokrita z zvezdami.

Ocena: 4,5

4. KEVIN KORADIN – Čas

Še ena njegova za pet. Koprski multiglasbenik Kevin Koradin se za šalo lahko ustavi v praktično vsakem popularno glasbenem gabaritu in tam pusti zaznavno sled. Tematika songa Čas večstopenjska. V zapomljivo popevko nas Koradin zapelje s kratko akustiko, ki so jo uporabili že mnogi. Če je kdo to sekvenco hitel primerjati z najlepšo balado Spandau Ballet, ni edini. A po komaj pol minute že lahko plešemo na rajski plaži, kjer nas čas nikoli ne bo dohitel. Avtor kot prednostno izpostavi kavalirsko priznanje ogovorjeni, ki mu najbrž raje prisluhnejo dekleta, medtem ko fantje Čas žvižgajo zase. Song vzorno gradira tudi v nadaljevanju. Vems nekajkrat dramatično klecne. Do vokalnega plazu, ki se dokončno sproži v zadnji minuti, imamo Koradinov Čas, ki je eden naših najboljših v tej sezoni, že pod streho. Lep primer kakovostnega pop songa.

Ocena: 5