Samantha Maya nas povede v adrenalinski park

SAMANTHA MAYA – Adrenalin 

Adrenalin je krasno stičišče pop nadstavbe in rokovske podlage. Prva je energična in odločna, pri čemer njena spogledljivost sploh ne veni. Še bolj pa mi je všeč zmerna kitarska baza. Ta sploh ni agresivna ali za vsako ceno željna nadvlade nad celoto. Spretna Samantha Maya je vešča tudi veliko kompleksnejših in čustveno bolj nasičenih partitur. To pa omenjam zgolj zato, ker pevka (tudi) Adrenalin obvlada z lahkoto in komaj ulovljivim elanom. Preproste in učinkovite songe lahko ustvarijo le mojstrice in mojstri.    

Ocena: 5

QUAVO & TAKEOFF – Hotel Lobby 

Zvok električne kitare, zraščen z dokaj dolgočasnim ritmičnim rezom, je še kar zanimiv. Odločno drugačno je zamaknjeno trapovsko kokodakanje slavnih raperjev. Ob dejstvu, da gre pri tem paru za dve tretjini članstva pred komaj nekaj leti proslavljene ekipe Migos, pomisleke o zaroti izpodbija bizaren videospot. Navdih zanj je več kot očitno kultni film Terryja Gilliama z Johnnyjem Deppom in Benicijem Del Torom v glavnih vlogah (Fear and Loathing in Las Vegas). Se pravi, Quavo in Takeoff sta šla prav tja, nedvomno vse prej kot trezna, zato je "moljancija" tako zelo upravičena, a pri dnevni svetlobi še kar zanič.    

Ocena: 2,5

JESSIE MURPH – I Would’ve 

Zelo drži, da I Would’ve ni najboljša med peščico prvih singlov, ki jih je do zdaj predstavila 18-letnica iz Alabame. Je pa ta balada gotovo najboljši lakmus za oceno pevkinih vokalnih zmožnosti, vsaj delno pa tudi njene slogovne orientacije. Prva lastnost je surovo predirljiv supervisok in celo malce piskajoč glas s precej avtoritete in tudi šarma. Ob upoštevanju glasbeničinega porekla bo Jessie Murph zelo verjetno kmalu pristala v skupini naslednic Demi Lovato in Lane Del Rey, pri čemer si mora Murphijeva referenčno postavko tipa Taylor Swift še prislužiti, najlaže s še odločnejšo in tako iskro melodiko. Morda pa ji uspe.

Ocena: 3,5

JOHN LEGEND FT. JID – Dope

Ritmika komada Dope takoj zadiši po vzorcih, ki jih zadnji dve desetletji naokrog trosi Pharrell Williams in njegov produkcijski zbor The Neptunes. V tem primeru je znova na delu najboljši med "kopirci", avtor in producent Ryan Tedder (One Republic) – pa ne samo on. Eden od štirih soavtorjev nove uspešnice slavnega ameriškega pop soul šlagerista je tudi Charlie Puth, ki mu že vrsto let pretežno uspeva s prav tako naracijo. Po zaslugi odlične vokalne intervencije Johna Legenda je prihodnost tega poletnega hita zelo sončna. 

Ocena: 4,5