Samantha Maya in Lisa Manobal na polno

SAMANTHA MAYA - Odmevi

Tri v vrsto in imamo dober komad. Samanthin glas je ves čas pohvalno stabilen. Melodijski vzorec je dopadljiv, song se kljub pripovedi o srčni bolečini v resnici prijazno dobrika. Toda krepost in kompaktnost indie-rock postavke vzdržuje spodnja zvočna etaža. Začetno nakazana brazda, ki jo zakoplje basovski plug, se razpotegne. Ta je ključna. Razpoložen in potrpežljiv bobnar je vedno dobrodošel. Zgoraj pa pač bogato opremljena prostorna terasa za vsakovrstne sonične kombinacije. Ustvarjena sanjavnost lepo uvede skrivnostnost in romantiko. Romantika se, simbolno seveda, tokrat ni posrečila pesnici, je pa ugodje prinesla vsem vrstam poslušalcem, sploh tistim zelo pozornim.

Ocena: 4,5

LISA FT. DOJA CAT & RAYE - Born Again

Uf, tole je pa hudo! Tajka Lisa je četrtina korejskega dekliškega pop pogona Blackpink. Za kolegico Rosé, ki se je kot solistka izstrelila že decembra, je Lisa druga. Do konca pomladi bosta v pop orbiti s svojimi deli še Jennie in Jisoo. Če je Rosé z avtorsko in izvajalsko asistenco veliko uslugo namenil Bruno Mars, se je Lisa oborožila še krepkeje. Britansko-ameriškega rokerja in obenem avtorja plesnih poskočnic Amanda Rossomada je kot svojega zaveznika v tale brutalni funky zaplet zvabila trenutno najbolj vroča otoška pop pevka in kreativka Raye, pred prebojnim solo uspehom izpred komaj dveh let tudi sama piska uspešnic za druge pevce. Medtem ko je Andrew Wells producent z dolgim seznamom sodelovanj s slogovno raznoraznimi, tudi izvajalkami plesnega popa. Wells je nazadnje nekaj gradiva priskrbel tudi Rosé. Raperka in soularka Doja Cat pa je itak večna navijačica disca, Born Again strukturno zagotovo ni nekaj revolucionarnega, toda produkcijsko pa stvar trga in poka tako zelo, da je v hiši samo še veselje.

Ocena: 5

THE WOMBATS - Can't Say No

V leglu The Wombats nič novega. Druga zaporedna vrnitvena viža na akademiji v Liverpoolu, pred dvema desetletjema sklenjena naveza treh odbitkov nekaj prepoznavnega značaja zagotovo vsebuje, čeprav je še zlasti njena melodija precej lenobni ciklostil ničesar intrigantnega. Bodite pozorni samo na resnično trapast solo izveden z melodiko, solo kandenca. Bolje bi bilo brez nje, pa četudi bi za nekaj taktov uživali tišino. Skromno video mizerijo, ki so si jo The Wombats naprtili sami, samo še potrjuje. Zadnji album The Wombats, Fix Yourself!, Not The World je bil sijajen; tudi uspešen oz. donosen. Morda bo prihajajoči Oh! The Ocean kar lepo njihov zadnji. Razširja se vonj po izpetosti.

Ocena: 3

THE KOOKS - Never Know

Nekam nakulirani se slišijo novi The Kooks. Nemara celo preveč dopadljivo in pop. Pa saj drži, The Kooks nikoli niso pretiravali s posebno vokalno in siceršnjo interpretativno zagrizenostjo. Nenazadnje so njihove kitare do danes ostale kot nekakšne indie-pop mandoline. Ni pa zanemarljiv zrelostni element v glasu Luke Pritcherja. Za nov albumski presežek, to pomeni songovski komplet, ki bo po odmevnosti vsaj približnost tako izstopal, kot je Junk Of The Heart (2011) z osvojenim 10. mestom na otoški lestvici, se bodo vrli brit popevkarji morali bolj zagnati. Brez jajc.

Ocena: 2,5