Roxen in Selin vzajemno odganjata svoje najljubše sovražnike

CARLY RAE JEPSEN - Surrender My Heart

Prikupna Kanadčanka Carly Rae Jepsen je vselej fabulozna. Sij pevkine karizme, kot da ne more upešati, kaj šele ugasniti. Obenem pa je Jepsnova, ki je predvsem izvrstna piska preprostih, a vražje nalezljivih pop pesmi, tudi glasovno izjemno oborožena. Za tip songa, ki ga skupaj z veličastnim videospotom ponuja v tem turbo-koprnečem, turbo-hrepenečem (pred)prazničnem obdobju, je edino uporaben glas tisti, ki v trenutku pritegne in očara. Navzlic produkcijsko naviti funkoidni zvočni gmoti Carley Rae Jepsen svojo novo uspenišnico prevozi lahktono, dobrovoljno, smeje, skoraj nonšalantno. Surrender My Heart je del pevkinega jesenskega albuma The Loneliest Time, ki je, kot zapoveduje njen lasten visoko kakovostni ekspresivni standard, odličen in univerzalno uporaben.

Ocena: 4,5

ROXEN x SELIN - Enemies

Mala velika power-pop pompoznost iz sekcije Za starejše najstnike. Skupna uspešnica romunske pop seznacije ter njene kolegice in vrstnice angleško-turškega rodu zveni zgledno in lepo ter v primerjavi s podobnimi švedskimi hiti mestoma učinkuje še bolj ti, ki so stoodstotno skandinavskega porekla. To pa zato, ker song Enemies vsebuje ravno pravo meto uporniške esence. Ravno ta žlahnost pa dopadljivo spominja na vselej malce posebni, a ob tem še kako zelo, in to globalno, megauspešni Novozelandki Lorde in Benee. Izjemma so kataloško EDM-ovsko naviti vrhunci refrenov. A to splošnega vtisa ne spremeni, kvečjemu nasprotno. Spodobi se, da vsi iz glasbene periferije, pošteno stisnemo pesti za dve lepotici, reklo bi, praktično iz naših vrst. Posrečen se zdi tudi video spot.

Ocena: 4

CIAN DUCROT - I'll Be Waiting

Tole je pač obupno. Pa ne zaradi zasnove, prav tako ne zaradi izvedbe. Mladi irski pop zvezdnik ima čudovit, ravno za všečen odtenek tudi spraskan, torej niti ne posebej tečen visoki tenor. Vso odklonilnost si song I'll Be Waiting prisluži zaradi eksistenčnega namena, naklepa. Praznična vznesenost te popevke ni iskreni, preprosto ni. Cain Duracot je še do pred kratkim goste v domačih pivnicah zabaval s priredbami znanih uspešnic, natačno tistih, ki jih taisti gostje zaradi učinkov popitega tudi v obliki karako niso zmogli. Marketično naj bi Ducratovi prebojnosti pomagala tudi floskula, da je pevec njega dni nastopal na uličnem vogali, pol koraka za svojim drobiža proseče obrnjenim klobukom. Meni tole vse skupaj deluje kot cenen fejk.

Ocena: 1,5

CHRIS BROWN - It's Giving Christmas

Soular Chris Brown je bolano produktiven. Ob tem je 33-letnik prejemnik že treh grammyjev, kar je sorazmerno skromen izplen, glede na to, da je bil Brown nominiran že za šestnajst najbolj prestižnih glasbenih nagrad. Letos se je, (marsikdo bi pripomnil) končno, lotil še božične cukrarne. To pomeni, da Chris Brown že nastopa v teh nemogoče-vzorčastih in poudarjeno neekoloških  puloverjih. Brownov nesporni idol Michael Jackson tako zelo nizko, se mi zdi, vseeno ni zašel. Ampak. It's Giving Christmas niti ni preveliko grozodejstvo. Nenazadnje Brown v Božičkovo malho dodaja obilno svojega avtorskega stila in ne obratno, torej glasbenega prizorišča ne smeti s priredbo kakšnega klasičnega prazničnega dolgočasja. Kdor ga ima rad, bo tole razumel kot nekaj najbolj iskrenega. Brownu hvaležno vračam(o) lepe želje.

Ocena: 4