Res dober niz res dobrih songov

ŽAN SERČIČ – Iz moje sobe

Prepričljiv je v vsakem songu. Še bolj pravšnja bi se zdela ugotovitev, da se Serčičev drugi album odpre raje plaho ter se šele v svoji zadnji tretjini docela razcveti. Raj je bržčas najboljša pesem med vsemi, ki jih je slovenski pop super-talent pridelal v zadnjih sezonah. Tri leta so pretekla od njegovega prvega celovitega dela. Iz moje sobe, ki naj bi bil res ustvarjen v njegovi nekdanji otroški sobi, predelani v studio, dokazuje avtorjevo nesporno idejno in ustvarjalno rast.

Album sprva zaznamujeta baladi Zlomljena in Lana. Slednja me s svojim lenobnim uvodom spomni na Dan D. Sicer pa. Melodije so v tem delu celote dovolj ostre, splošno pripovedni púlz pa napeljuje na misel, da poslušamo starejšo in s tem precej bolj zrelo, izkušeno glasbeno zvezdo.    

25-letni Žan Serčič naj bi imel rahle probleme z brušenjem lastnih verzov. To je bila prva hipna, a se je kasneje izkazalo, tudi moja edina začetna kritična pripomba. Namreč. Zelo očitno je, da spreten pevec in tudi, kot slišim, iz tedna v teden bolj in bolj izkušen producent svoje songe niza z elanom, ki mu na slovenski sceni trenutno ni para. V tem smislu tudi pozna reševanja tekstovnih zagat nemara sploh niso predmet Serčičevih utrujajočih skrbi. Ko se resno zaciklamo v poslušanje pričujočega dela, spoznamo, da je mladi glasbenik prav kekčevsko zvito sproti in lahkotno rešil še nekaj pesniških vozlov.  

S krepko kvoto spremljevalnih vokalov in celo zbora, ki jih vključuje komad Raj, tega ocenjujem kot vzornega križanca med klasično italijansko pop-rock prakso in kančkom balkanskega patosa. Pesem To kar hočem mi je ljuba preprosto zato, ker sem velik navijač črnogorskega funky-pop trubadurja Vlade Georgieva. A to ne zmanjša hvalo na račun Serčiča. Še več. Ko bo, recimo čez desetletje, Štajerec dokončno nabildal svojo muzikaličnost, bomo občudovali slovenskega Pina Danieleja. Energična in domiselno pro-bluesovska Nobenem nam povedla je skladba, ki naj jo Žan Serčič le pogumno uvrsti na vrh svojega predstavitvenega niza.  

Zaključek dela Iz moje sobe, to je pesem Snežinki, zveni za odtenek preveč kalupsko. A je podobno strukturirana tudi uvodna Čudeži. Celo prvi in zadnji posnetek pametno oklepata skupni enajsterec Serčičevih najbolj svežih songov. Nekdo je v ozadju tega ploščka veliko razmišljal in se naposled, pohvalno, o malodane vsem odločil zelo pametno. Za že izpostavljenim baladnim parom Zlomljena/Lana, nastopi tris prav tako solidnih. Na pesem Drugače siješ bi, prepričan sem, z veseljem zahopsala tudi Ed Sheeran ali pa Marc Anthony. Nisva kul, ki vključuje tudi simpatično kadenco gostujočega raperja Emkeja, je kantavtorsko igriva ravno do okusnega roba.  

Serčičev domači Lenart (oz. ena od tamkajšnjih sob ali soban) je zdaj za vedno poudarjena točka na pop zemljevidu. Čudež? Nič več.

Ocena: 4,5