Recycleman: Mene ti ljudje res ne zanimajo več!

Letošnje leto je jubilejno tudi za album Leva scena, ki je pred tremi desetletji dodobra pretresel domačo glasbeno sceno. Takrat je skejter Ali En obelodanil album Leva scena, na katerem je obračunal s tedanjo glasbeno sceno, za katero je dejal, da na "njej prav vse smrdi, končno zdej je čas, da nekdo pove resnico pravo, nekdo, ki ima jajca in misli s svojo glavo". Zelo povedno.

Ali se je vmes preimenoval v Dalaja in Recyclemana ter tako, malce samoironično, reciklira sam sebe. "Album je bil takrat posnet iz čiste jeze in razočaranosti nad trenutnim stanjem na slovenski sceni, sicer pa menim, da sem bil ta koncert dolžan svojim fenom in bi se, če ga ne bi naredil, nekaterim ljudem najbrž zameril," je nekaj dni pred koncertom razmišljal mladostni 51-letnik.

Na odru njegovega zadnjega koncerta v prestolnici se mu je pridružil prvovrstni "live" bend v postavi Marek Fakuč na bobnih, Miha Ribarić na bas kitari, Samo Turk na kitari in Romina Ponti na klaviaturah ter spremljevalnem vokalu. "Zares hvala vsem, ki ste prišli nocoj," je večer odprl Dalaj, z odra pa so že odgrmeli skladbo Tarzan, ki so si ga zapomnili pa slovitem vprašanju: "kje je Tarzan? U kuhni!!!" Pogled po občinstvu je dajal vedeti, da so se ta večer zbrali predvsem tisti, ki s(m)o ploščo poslušali, se ob njej muzali, zabavali in se nehote naučili besedil na pamet, pred desetletji, ko je bila Leva scena obvezna oprema in del odraščanja. Danes je to prijetna nostalgija ter hkrati dokaz, da so skladbe preživele test časa in so še vedno (večinoma) relevantne ter obenem provokativno-udarne, da zarežejo na pravih mestih.

V devetnajstih izvedenih pesmi so izvedli nekakšen "best of" Ali En, Dalaj in Recycleman, niso manjkali Stremetzsky, Leva scena, V mestu nekaj dogaja, Sirni & mesni, Who's the real Kekec?, Čudna pot, Naj firma, Zadeta si lepa Ljubljana, U-trip mladosti, Hašiš, pa vse do Kolk je tunelov do MB, KWA in Cekini padajo z neba. Za nekaj pesmi se je na odru pridružil tudi izvrstni saksofonist Lovro Ravbar, ki ga najbolje poznamo po zasedi Leeloojamais ter številnih drugih.

"Hvala, ta komad smo izvedli samo za vas, drugače mene ti ljudje res ne zanimajo več. Tomaž Domicelj se je skuliral z mano, jaz z njim, je dober muskontar. Nisva se skregala zaradi njegove muzike, ampak zarad' pi*k, Jure Košir je kolega, tako da smo to uredil', Pero Lovšin, naj živi, čim dlje, a la mu vera. Ljubljana Jazz Selection, ajde, lepo, vse v redu, naj igrajo, veliko so naredili za jazz v Sloveniji, to pa je tudi vse, kar bi povedal v zvezi z levo sceno v Sloveniji," je bil jedrnat Dalaj, potem ko so izvedli funky skulirano verzijo naslovne pesmi, ki je pred skoraj natanko tremi desetletji dvignila toliko prahu in tudi poskrbela za odlično prodajo zgoščenk in kaset omenjenega albuma.

Je torej Dalaj še vedno OG slovenskega rapa? Brez dvoma, pesmi so z "živo" zasedbo še toliko bolj funky, četudi so morda predelane v malce počasnejšem tempu, raper pa si je ob izdatno gostobesednih besedilih pomagal s "plonk listki", a mu lahko ob vsem skupaj pogledamo skozi prste, saj je bil večer pozitivno navdušujoč, da kar kliče po ponovitvah. Gostje so bili tokrat v manjšini, več njih si menda lahko obetamo prihodnje leto, ko bo četrt stoletja drugega albuma Smetana za frende. Komaj čakamo.