Raiven s Habanero v vlogi fatalno-seksi Carmen

Za mezzosopranistko, avtorico in harfistko Raiven Habanera predstavlja novo smer izražanja, v kateri je spojila obe svoji veliki ljubezni: do elektropopa in opernega petja. V Habanero je tako vkomponirala markantne ritme iz avtorske skladbe Kaos s kratkometražnega albuma REM, s katero se je pred pandemijo predstavila na Emi.

"Habanera je bila prva skladba, ki smo jo z ekipo ustvarili ob postavljanju repertoarja za prvi elektro-operni koncert v Cankarjevem domu. Izbrali smo jo iz čisto praktičnega razloga, ker smo jo še najbolje poznali. Carmen je sanjska vloga za marsikatero mezzosopranistko in med njimi sem tudi sama. Ker želim s svojo prihajajočo glasbo opero približati mladi publiki, ki načeloma klasike ne posluša, se mi je Habanera, ki jo poznajo tudi nepoznavalci opere, zdela odlična izbira," je poudarila Raiven.

Godalca Luka in Žan Beljan Raiven že nekaj časa spremljata na odru, na začetku leta so priredili dvanajst opernih arij, ki so jih potem uspešno izvedli na odru. Čeprav se je pevki ideja o združitvi opere in popa v glavi porajala že nekaj let, je zdaj končno prišel čas, da se opogumi in da k zadevi pristopi z vsemi močmi, zavedajoča se, da tak projekt zahteva ogromno eksperimentiranja in kreativnosti. Aktualizacija Habanere je tako nov umetniški mejnik v opusu Raiven, ki je s pomočjo režiserke Tjaše Barbo dobila tudi vizualno spremljavo v obliki besedilnega videospota.

Opera je tako krepko zaznamovala njeno prvo polovico leta. Akademsko izobražena glasbenica je aprila odpela naslovno vlogo v Händlovi operi Agrippina v Cankarjevem domu pod umetniškim vodstvom Egona Mihajlovića in v režiji Rocca Rappla. V istem mesecu je prav tako pela na sklepnem koncertu Opernfest Prague v Vinohrady teatru v Pragi pod vodstvom umetniškega direktorja praške opere, maestra Jaroslava Kyzlinka. Teden za tem je z orkestrom albanske opere v Tirani zapela na opernem festivalu Marie Kraja pod taktirko maestra Martina Andrea.

V letu 2022 je začela študij vloge Carmen v sklopu koncertne uprizoritve opere pod vodstvom maestra Georgea Pehlivaniana, s katero se bo predstavljala po slovenskih mestih to poletje. Svoje udejstvovanje na odrskih deskah bo nadaljevala avgusta v pop-rock muzikalu Povodni mož, kjer se bo vživela v lik glavne junakinje Urške.

Raiven bo nadaljevala tudi svoje elektro-operne koncerte, ki so doživeli premiero ob stoječih ovacijah v razprodanem Klubu Cankarjevega doma na letošnji dan žena. V prihajajočih tednih bo spoj elektronske estetizacije temačnosti ob spremljavi godal nadaljevala na festivalu Arsana na Ptuju in v letnem kinu Arrigoni v Izoli.

Habanera je ena izmed najbolj izpostavljenih arij, za katero se zdi, da je popularizirala opero tudi v popkulturi. Kako je nastala ideja, da se klasiko predrugači v elektropop, elektro-opero? Navsezadnje je leta 1984 opero s sintpopom združil Malcolm McLaren na plošči Fans, kjer je obdelal Madame Butterfly ...

Lani sem s solo petjem magistrirala na Akademiji za glasbo in se začela bolj intenzivno posvečati operi. Združitev moje pop in operne glasbe se mi je zdelo edino logično in iskreno nadaljevanje moje kariere kot Raiven. Elektro-opera sem zvrst poimenovala zato, ker sem produkcijsko zvočno podobo obdržala podobno kot v svojih prejšnjih skladbah, torej v slogu elektronskega popa.

Kakšen ustvarjalni izziv je pravzaprav aktualizirati tako znano operno delo, da ne izpade kot klasični crossover? Kako "nevarno" je stopati po neznanem terenu ali je bilo ravno to tisto, kar te je zanimalo v tem primeru?

Od vsega sem se pri ustvarjanju opernih priredb bala ravno tega, da bi izpadle starikavo in osladno kot, vsaj za moj okus, večina "cross-overjev". Verjetno je to tudi razlog, da se tega eksperimentiranja nisem lotila že prej. Nisem želela razočarati sebe in poslušalcev. Najbolj mi je pri ustvarjanju prihajajoče glasbe pomembno, da klasiko približam mlajši publiki, kar pa zahteva, da jo naredim sodobno.

Kako svet klasične glasbe, vaši kolegi iz klasičnih voda doživljajo crossover projekte? Ste imeli zaradi dejstva, da ste akademsko izobražena mezzosopranistka, večje strahospoštovanje, ko ste pristopili k projektu?

Nekateri na vsako drugo zvrst, ki ni klasika, gledajo zviška. Drugi tu vidijo le priložnost za hiter zaslužek. S tem se sama nikoli nisem preveč ukvarjala in mislim, da zato, da si dober pevec, potrebuješ širino. Ne samo zato, da lahko preživiš, ampak zato, ker s tem spodbujaš svojo kreativnost. Vsekakor mi je pri ustvarjanju priredb klasičnih skladb pomembno, da se ohrani integriteto originala in da so priredbe v živo izvedene na vrhunskem nivoju. Slabo izvedena klasika zna biti res naporna. Mogoče celo še bolj kot pop.

Habanero ste poimenovali elektro-opera, svojo premiero pa je doživela v razprodanem Klubu Cankarjevega doma. Kako velik preskok vam predstavlja dejstvo, da lahko kot Raiven širite svojo ljubezen do opere in vseeno nekako nadaljujete pot, ki ste jo zastavili s prvencem Magenta?

Mislim, da je ključ v tem, da pri ustvarjanju glasbe ne razmišljam o tem, da menjam žanr. Zamenjal se je le način petja, zvočna podoba pa ostaja zelo podobna temu, kar sem na oder postavila v zadnjih letih. Rast, nek konsistenten razvoj in spreminjanje se mi zdijo za vsakega glasbenika nujni. Ne predstavljam si, da bi zdaj pri 26-ih še vedno pela pesmi o roza samorogih in bleščicah, kot sem jih pela pri 19-ih.

Ljudje vas najbolje poznajo po skladbah Jadra, Sijaj, Črno bel, Zažarim, Širni ocean ... Kako gledate na dosedanjo pot in doživljate svoje pesmi dandanes? Je petje, pristop k skladbam kaj drugačen glede na to, da ste bolj vpeti v operne vode?

Vsekakor stojim za vsemi izdanimi skladbami. Mislim, da se je način petja od mojega 17. leta, ko sem izdala Jadra, zelo spremenil. Nekaj časa sem potrebovala, da sem sprejela svoj glas in ne le poskušala zveneti kot kakšne druge pevke, ki so bile v tistem času popularne. Seveda je k temu pripomogel tudi moj študij in neštete ure vaje z različnimi profesorji. Včasih poslušam kakšno pesem iz Magente in se tolčem po glavi, kako grozno sem pela. Mogoče bo to zvenelo osladno, ampak vedno si potem rečem, kako hvaležna sem za to, da opazim razliko. To samo pomeni, da sem se od takrat do danes ogromno naučila in se izboljšala.

Kakšni občutki so bili na odru Dneva 202, ko ste bosi stopili pred razprodane Križanke in zapeli Zažarim?

V veliko čast si štejem, da sem nastopila na tako legendarnem koncertu. Tisti večer sem na odru stala z marsikaterim glasbenikom, ki ga občudujem že od otroštva, in slišati njihove pohvale je res poseben občutek. Publika je bila izredno topla in spet sem zelo hvaležna, da je moja glasba zaznamovala abrahama Vala 202.

Samo dan zatem ste se predstavili kot solistka na koncertu Imago Sloveniae sredi Kongresnega trga. Gre za enostavne preskoke, ki so zabavni izziv, ali gre za zahtevno preklapljanje iz ene v drugo vlogo, iz opere v pop in obratno?

Vsekakor so izziv, ampak mislim, da se z dobro tehniko petja vse da. Vsekakor pa si včasih želim, da bi po kakšnem pop koncertu lahko malo bolj zažurala, kar pa je bilo v tem primeru nemogoče. Koncert s Simfoniki zahteva veliko energije in telesne pripravljenosti.

Za vami so nastop na zaključnem koncertu Opernfest Prague v Vinohrady teatru v Pragi, nastop z orkestrom albanske opere v Tirani, zapeli ste na opernem festivalu Marie Kraja, in tudi "masterclass" z Josejem Curo. Kako so vas sprejeli, je dejstvo, da prihajate iz male Slovenije, kak faktor, ko pojete pred tujim občinstvom?

Vsekakor so moji glasbeni kolegi, ki prihajajo iz večjih držav, kjer so glasbene akademije "naprednejše" in kjer so možnosti za delovne izkušnje že med študijem številčnejše, v prednosti. Nikoli pa nisem doživljala kakršne koli diskriminacije s strani občinstva in mojih sodelavcev.

Je torej razlika vživljati se v lik, kot je Agrippina, ali ko stopite na oder kot Sara Briški Cirman oz. Raiven? Kje je več svobode?

Iskreno se v opernih likih počutim veliko bolj svobodno. Raiven več ne dojemam le kot nek lik, ki ga igram, zato sem v tej vlogi veliko bolj ranljiva in si kritiko vzamem bolj osebno.

Za Raiven je značilno, da je vizualna podoba kompliment glasbi. Kako pa je to v svetu opere, ki še vedno velja za bolj konservativno okolje oz. veliko bolj formalno? Je opera sploh kraj, kjer se lahko človek kot individuum vizualno izrazi, ali se je treba podrediti vlogi, ličilom, ki jih narekuje posamezen lik, kjer ni odklonov?

Na to vprašanje žal nimam enoznačnega odgovora in mislim, da se marsikateri glasbeni kolega ne bi strinjal z mano. Mislim, da je edini način, da opera preživi, ta, da gre v korak s časom. Kar se tiče samega sloga oblačenja pri klasiki, ne sme zasenčiti glasbe, ampak jo le podpreti. Če bi vsi razmišljali na način, da se je ves čas treba držati smernic in pravil, bi še danes vsi na odru stali v steznikih in krinolinah. Časi, kjer so bili vsi operni pevci oblečeni v historične kostume, so že zdavnaj mimo in to ve vsak, ki je vsaj enkrat prestopil prag opere. Vsekakor so operni odri prostor, kjer se pevec lahko izrazi tudi vizualno. S tem imam v mislih predvsem razne koncerte in koncertne izvedbe oper.

Kakšno strast vam še predstavlja moda? Navsezadnje ste prejemnica nagrade za regionalno ikono, ki so jo minuli teden podelili v Splitu na My Global Fashion Awards. Tam je bila med nagrajenkami tudi fotografinja Bruna Kazinoti, ki je znana po svojem delu z imeni, kot so Versace, Diesel in Vogue.

Moda je bila del mene že od malega in je nekaj, kar je v meni naravno. S tem se nikoli nisem posebej ukvarjala, ampak je enostavno prišlo do mene medtem, ko sem ustvarjala glasbo. Že v studiu, ko ustvarjam določeno pesem, si predstavljam, kakšno vizualno podobo si želim na odru in v videospotu. Vesela sem za to potrditev s strani strokovnjakov, ker sem marsikdaj ob eksperimentiranju z modo šla tudi čez mejo in včasih mi je tudi spodletelo. Ampak vedno je tako in mislim, da brez "modnega tveganja" te nagrade ne bi dobila.

Kakšen je bil odziv ljudi, kolegov glede novih smernic in kdaj lahko pričakujemo album, se lahko nadejamo tudi kakšne avtorske skladbe v tem žanru?

Zaenkrat dobivam same pozitivne odzive, je pa res, da je to šele začetek moje poti in uspešnost mojih poskusov se bo pokazala skozi leta. Čista avtorska glasba v tem žanru bo zame poseben izziv, ki pa se ga hkrati zelo veselim. Mislim, da je to tudi nuja za moj nadaljni razvoj. Album vsekakor bo. Upam, da že naslednje leto.

Kako je prišlo do vloge Urške v rock operi Povodni mož, kjer sodeluješ z Neisho in ostalimi, torej vas poleg klasične zanima tudi rock varianta, morda na način, kot to počno Nightwish ali Tarja? Ali gre za drugačen pristop?

Nightwish so eden izmed bandov, ki so najbolj zaznamovali moje otroštvo in iz moje ljubezni do simfoničnega metala izhaja tudi moje umetniško ime, zato se bo v moji nadaljnji glasbi zagotovo slišal tudi Tarjin navdih. Povodni mož je v moj urnik vskočil čisto nepričakovano po povabilu s strani producentov. Rada imam igralske izzive in to je tudi glavni razlog, da sem vlogo sprejela. Konec koncev je igra tudi del opere, ki ga najbolj obožujem.

Singel za Habanero je pospremila vizualna podoba, kakršne nismo vajeni v klasiki. Kako sploh lahko prideš do seksualizacije forme, ki velja za vse prej kot seksi?

Težko bi se strinjala s tem, da opera ni seksi. Časi, ko so na odru stale debele, stare, kričeče gospe, so že zdavnaj mimo in prav tako kot kakršno koli drugo glasbeno zvrst, se tudi opero ne samo posluša, ampak tudi gleda. Seks se prodaja in tudi operni režiserji se tega že nekaj časa zavedajo. Carmen je fatalna ženska in del njene privlačnosti je gotovo tudi seksapil. Habanera je arija, v kateri Carmen s svojo senzualnostjo očara vse vojake na odru, zato se mi je rdeča nit videospota zdela popolnoma logična.