Radikalni poslovni optimizem in popustljiva ustvarjalnost

Dua Lipa - Radical Optimism

Medtem ko se londonska pevka, znana po energičnih in zvočno agresivnih pop napevih, upravičeno lahko hvali, da ji uspelo ukrotiti vse moteče dejavnike, ki so na različne načine ogrožali njeno temeljno poslanstvo, ostati prepoznavna performerka in vadljiva vokalistka , je žal res, da je glavno tarčo v odločilnem trenutku, pa zgrešila. Novi tretji album postavne in dopadljive angleške pevke kosovskega rodu ni kaj prida. Slednje ni presenečenje, ko Dua Lipa vnovič potrjuje, da je njen najboljši prijatelj in najbolj zaupen partner v glasbenem poslu njen menedžer in obenem njen oče. Radical22 se imenuje njuna založniška znamka. In tej ne gre slabo. Dua Lipa bo julija glavna zvezda največjega angleškega glasbenega festivala, ki ga prirejajo v Glastonburyju, pri čemer smo 28-letno pevko pred tedni lahko spremljali kot prvonastopajoči tako na grammyjih, to je na podelitvi ameriških glasbenih oskarjev, kot tudi na gala prireditvi ob podelitvi nagrad brit, angleški različici grammyjev. Lepotica z več kot 90 milijoni sledilcev na Instagramu, njenem najljubšem socialno mrežnem kanalu, je novembra predstavila prvo svežo popevko iz novega sklopa, februarja naslednjo, pred mesecem pa še tretjo. Prva od teh Houdini ima zaenkrat na platformi Spotify slabih pol milijarde klikov, druga skoraj dvesto milijonov, tretja pa bo vsak hip dosegla petdeset milijonov preposlušanj. Nekaj nezaslišanega bo, če pričujoči album Radical Optimism na otoški in tudi večini drugih evropskih lestvic ne bo osvojil najvišjega mesta. Tako je praktično edini trenutni problem v galaksiji Dua Lipa le en. Radical Optimism bo ostala z naskokom najbolj dolgočasna in najbolj predvidljiva glasbena izdaja leta. Uvodni song End Of An Era ter poleg tega še These Walls sta edina sonično vsaj delno posebna in pogojno spodobna. Oba še vedno plesno dovolj hitra, toda še prej podrejena vonju po poletnem odklopu. Razlog za to je preprost. Vsaj delno mikaven chill-out napoj jim zagotavlja, prvemu podaljšan refren s pritajeno flamenko kitaro in prav enako lahkotno godalno oporo, in drugemu prijetno spremstvo slide-kitare. French Exit in še Maria, a slednja zgolj med refreni, imata zdravo mediteransko disco energijo. Prav vse ostalo na Radical Optimism pa je res slabo in nezanimivo. Vključno s petjem Due Lipe, ki v večino refrenov vstopa s skoraj enakim zaletom. Res, veliko razočaranje.

Ocena: 1,5