Priredbe so za marsikaterega glasbenika kratkočasje, čeprav ni vedno tako

1. ENNY ft. AMIA BRAVE – Peng Black Girls  

Za naslonit' se in uživat'. Peng Black Girls je sveži hitek londonske raperke in soulovke Enny, ki namensko hrabri dekleta in ženske. In to na valovih dobrikave, sproščene slow-funk vibracije. Acid-jazz, ki je bil tako zelo priljubljen v devetdesetih, se le v obrisih vrača, a takrat, ko po njem resneje zadiši, še vedno ustvari res prijetno vzdušje. Enny je svoj prvi singel (He’s Not Into You) predstavila aprila letos. Izvajalka nigerijskega rodu je nov adut z angleške scene, natančneje iz njene cool divizije. Mimogrede. Bodite pozorni na raznoliko scenografijo, ki jo ponuja London. Enny in njeno damsko druščino najprej spremljamo v zelo skromnem domačem Packhamu, vsake toliko pa tudi na terasi ene od stolpnic v Cityju, enem od svetovnih finančnih središč – obe sceni loči le deset kilometrov. Še ena pomenljivost.  

Ocena: 5

2. GEORGIA – Running Up That Hill  

Redko sem navdušen nad priredbami. Navadno se mi te zdijo dolgočasne, nedomiselne, nepotrebne, brezzvezne. Še posebej me odvračajo priredbe zelo znanih songov, ki se kot zakleto držijo strukture izvirnika. Še zlasti v takih primerih lahko predstavljajo pol poti do sklepa, da določen izvajalec ni vedel, kaj bi sam s sabo, zato se je oprijel pesmi, ki mu je bila od nekdaj ljuba, in jo v času ustvarjalnega posta tudi posnel. Ko je slavni jazzist in eden največjih glasbenih inovatorjev Miles Davis na svojem komercialno najuspešnejšem albumu (You’re Under Arrest, 1985) predstavil kar dve domiselno izvedeni priredbi (Human Nature in Time After Time), se je hitel zagovarjati, da se skladb ni lotil zato, ker sta znani in sveži pop uspešnici, pač pa zato, ker sta mu resnično všeč. Komaj malo bolj uveljavljena londonska soul pevka in avtorica Georgia (nekoč je bila tudi uspešna nogometašica) je formo komada Running Up The Hill (prav tako letnik 1985), ki velja za najbolj prepoznavno v opusu zimzeleno misteriozne angleške pop veteranke Kate Bush, povsem ohranila. Dodala ji je le bolj surov elektronski ritem in njeno prepoznano frazo poudarila s še izrazitejšim strojnim, industrijskim zvenom. Ker je omenjeni song avtoričin simbolni dialog z bogom, me Georgijina verzija – njen oče je sicer vodja pionirskih elektronikov Leftfield – kar zdrami. Morda pa čakam na to, da v Running Up The Hill zagrizejo tudi Laibach.  

Ocena: 4

3. ACT! ft. ANA ČOP – The Great Pinwood  

Duet naše jazzovske pevke in avtorice Ane Čop ter nemškega pianista in komponista Thilla Seeversna je imenuje ACT!. Se pravi, glasbenika sta v zasedbi enakovredna. A vseeno se mi zdi, da je zato, da si bomo Ano, ki sicer deluje v Baslu, po imenu zapomnili trajneje, kar prav, da sta izvajalca zapisana tako kot zgoraj. The Great Pinewood je skladba, ki je bila predstavljena kot hitri naslednik njunega letos izdanega prvenca, ki vključuje predvsem priredbe jazzovskih standardov. Nekatere od teh so, čeprav so docela komorne in intimne, posrečeno teatralne. The Great Pinewood je drugačna. Naj minimalizem in posebna zvočna temperatura, ki jo ustvarjata ACTS!, postaneta tudi vaša praznična spremljevalca. Nekaj esence popa, ki jo je začutiti ob vstopu v abstrakten refren, na vabilu k uri meditacije ni nikoli odveč.  

Ocena: 4,5

4. BURKE – Danes

Danes je komad, ki ga je Burke uvrstil na mogoče celo kar malce spregledan, sicer pa odličen album Zlati zub. Tega je raper iz Bernardina izdal že februarja. Burke je v marsikateri pripovedni prvini edinstven lik z domače hiphop scene. Slog, ki ga s praktično vsakim posnetkom potrjuje njegova kot zanalašč ne povsem kristalno jasna in vedno malček prenagljena dikcija, je najmanj dramatičen, včasih pa tudi zastrašujoč. “Naučeni tako, da kupimo srečo”, je le eden od številnih Burkejevih verzov za globok, globlji premislek. Druga krasna plat omenjenega komada je zelo modno permanentno zvončkljanje, ki ga prispeva beat oziroma instrumentalna, precej proti trapu nagnjena podlaga. Ta je delo producenta Eraka, Davida Eraka. Idilične asociacije, preklane z ekscentrizmom iz Burkejevega zdaj namišljenega zdaj resničnega geta – ena od klasik za Danes.

Ocena: 4,5