Prerojeni Zlatko vabi na sladoled

Zlatko - Gelato Dreams

Rastoč duh in v razvijajočem se telesu ter vse ultrapozitivno, kar še sodi zraven. Zlatko se v songu Gelato Dreams, ki velja za prvo poglavje singlične trilogije z naslovom Renesansa, oprijema znane, preverjene, zanj značilne poetične linije. Vse, kar je odveč, lahko odpade, saj vrednote, ki res kaj veljajo, edino tako zaživijo, zasijejo in drznega, marljivega in naposled uspešnega alfa-lovca osrečijo. Vsakdo, še posebej pa heroji v Gelato Dreams zlahka najdejo vsaj ščepec vedno zaželene dodatne motivacije. A Zlatko tudi cmeram ne ostane dolžan. Iz sladolednih sanj zanje tolažilno, premišljeno in razumevajoče, ekstrahira pastele in cuker. Še posebej sveže zveni Zlatko prenovljeni beat. Ta pospešeni traperski plenk nenormalno lepo sovpade z Zlatkovim glasovnim štihom. Kombinacija izzveni še bolj moško, obenem zavidljivo gosposko, še bolj zavzeto in predano, praktično povsem profesorsko. Izjemno delo sta opravila producenta Yaran in Outtagridboy. Ustvarila sta sonično tenzijo, ki jo je Zlatko v zadnjih letih kar pogrešal. Renesansa pač! Temu se zdaj res upravičeno reče: "Zlatko is back."

Ocena: 5

Mogwai - Fanzine made of Flesh

Vrli Glasgowčani, ki so poldrugo desetletje vztrajali pri indie-rockovskih, občasno jazzy, pogosto pa tudi pri povsem akvarelnih, a še vedno postrockovskih instrumentalnih, dokončno prestopajo Rubikon. V kratkem se obeta izid njihovega enajstega albuma (Bad Fire). Kar prinaša pričujoči song je zaznaven vnos novega kontingenta začimb. Mogwai v svežo mešanico še zlasti s tem izstopajočo, čeprav po obliki še naprej pritajeno vokalno impresijo trosijo celo kristalizirane Air, ter skupaj zmlete Biffy Clyro in Nirvano. Shoegazarski okvir Mogwaijeve zvočne slike ostaja kreposten, a tega proti koncu komada izdano poudarijo, in to v naj žlahtni Sonic-Youth maniri. Navdušen nad tem, da Mogwai po štirih letih molka, niso (spet) kar nekaj. Presenečenja v 2025 dežujejo celo na Škotskem.

Ocena: 4

Lexa Gates - Stupid

Gatesevo že nekaj sezon označujemo kot raperko, čeprav pogosto tudi zapoje. Kljub vokalni dvojnosti v songih 23-letne newyorške glasbenice, še prej pa pesnice, prevladuje ritmiziranje in manj melodiziranje. Njen zadnji album Elite Vessel je bil izdan oktobra. Spričo preudarne nastopaške zavzetosti, še bolj pa zaradi surove iskrenosti v verzih je pričakovati, da bo Lexa Gates nadaljevala z tosmernimi akcijami. Istočasno pa upamo, da bo svoj slog pospešeno razvijala. Ga bo res? Kajti v nasprotnem primeru bo raperka medla in pogosto kar preveč otožna pripovedovalka zgodb. Zgolj tistih opisov, ki se zdaj pomikajo pred, zdaj pač za njene oči, to je iz realnnih v krašje prizore iz njenih dnevnih dremežev; in iz teh spet v k izpovedim o situacijah v avtoričini materialni bližini. Lexin glas spomni na njeno londonsko, sicer malenkost starejšo kolegico Little Simz. Z opombo, da je bila Simz pri 23-ih podivjana tako zelo, da si Gatesova sploh ne more domišljati, kako zelo. Torej. Če Lexo Gates razglasimo za arhetip raperke prihodnosti, potem je na dlani, da hiphop postaja romantičen in nežen ter vsebinsko usmerjen v analizo zavesti, medtem ko odprto ostaja vprašanje, če bo taka oblika hiphopa še naprej navdahnjena tudi s psihadelijo. Morda pa bo kmalu vse 110-odstotno trezno in bomo vsi brez izjeme 120-odstotno mirni. Zavladal bo plaho-zabavno-ambientalni rap. Naj se zgodi.

Ocena: 3

Lil Tjay - Let It Go Baby

Drill pomokan v R&B (ali pač obratno) z najavo novega albuma newyorškega raperskega zvezdnika – dobro znanega tudi domačim trap navdušencem – dobiva poletni zagon. Avtor v konkretnosti Let It Go Baby ne skriva navdušenja nad počitniškim vajbom, zato svoje momljanje često prehiteva z zaznavno mero petja. Produkcijsko je komad – v enem mesecu je nabral več kot milijon YT ogledov – sorazmerno slaboten. Zakaj? Zato ker je bil ta dokončan že pred tremi leti. Toda navijači Lil Tjaya, ki jih očitno ni malo, so zahtevali njegovo izdajo -zdaj! Sliši se pregrešno, a tudi v Bronxu se očitno krepi težnja po še več melodijah morja in sonca.

Ocena: 4