THE STROKES – The New Abnormal
Počasi se daleč pride. Zato so lahko tudi novi komadi – recimo, da še vedno newyorškega – post-punk benda The Stokes dopadljivo spevni. Akoprav tehnike ostajajo enake. Skoraj. Pevec Julian Casablancas je razvnet bolj kot kadarkoli prej in instrumentalna sekcija, še zlasti kitarsko cviljenje, ga sploh ne potiska ob rob. V bistvu kitara sploh ne teži, pač pa izdatno prispeva k nekaj čisto suverenim pop kombinacijam. V singlični in himnični At The Door pa se celo umakne, in to kar zavidljivo blesavim sintetičnim zvokom. Zabavno, res. Do tega šestega songa v nizu The Strokes povedo praktično vse. Nekaj o ljubezni, nekaj o osami, pa spet nekaj več o njej, ki je zadnja zaloputnila z vrati in odšla. A brez panike in brez histerije, prosim. No problem, položaj je pod nadzorom. Zelo na kul. Kajti. The Stokes zmagajo s trico zaključnih. Why Are Sundays So Depressing je lahko nedeljska, ni pa depresivna. Luškano jebiveterska je in tako zelo me spomni na hibrid med legendarnimi nevtoriki Devo in Loujem Reedom, ki se mu nikamor ne mudi. Sledi Not The Same Anymore, s katero se The Stokes že poslavljajo. Ta je tako zelo za na konec kake dobre urbane melodrame. A še ni zadosti. Oda To The Mets naj bi bila v prvi vrsti Casablancasova hvalnica njegovi najljubši baseball ekipi. V nenormalno pa se sprevrže njen finale. Kot najboljši refreni Manic Street Preacher zveni. Tako se album The New Abnormal dejansko sklene z enim najlepših muzičnih momentov sezone. Preprosto čudovito.
Ocena: 4
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.