Glasba

Poskočni muzikanti: Narodno-zabavno glasbo je treba vrniti v zlate čase

Ljubljana, 15. 03. 2020 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Katja Dobrijević
Komentarji
49

Pet fantov: Dejan, Lovro, Jože, Martin in Nejc. Ena skupina: Poskočni muzikanti. Nasmejani fantje, ki se vsak dan posebej zahvaljujejo usodi, da lahko delajo, kar ljubijo in da ljubijo, kar delajo. Glasba je ves njihov svet in na leto imajo tudi več kot 120 nastopov, kar je en nastop na približno tri dni. Energija iz fantov kar puhti in jasno je, zakaj so si nadeli ime 'Poskočni', saj to tudi so.

Poskočni muzikanti so skupaj že deseto leto in okroglo število svečk na torti bodo letos tudi praznovali. Za njimi je prvo desetletje, desetletje, v katerem so postali, kar so. Prvi dve leti so se fantje predstavljali kot Akordia kvintet, šele kasneje so si nadeli ime Poskočni muzikanti, vmes celo samo Poskočni. "Ni važno, ali si Jožica ali Zvonko ali Kristina, važno je da si dober človek. Enako velja v glasbi: ni važno, kako se ti reče, važno je, kako igraš," pravi Dejan.

Poskočni muzikanti bodo nastopili tudi na narodno-zabavnem festivalu Kraljica Veselica, ki bo med 25. in 27. junijem v Planici.

Začnimo na začetku. Letos praznujete 10 let. Kako se spominjate začetkov?

Lovro: Lepo se je spominjati začetkov. Ni bilo lahko, veliko je bilo odrekanja, veliko je bilo dela, tudi malo sreče je potrebne, da potem nekako prideš v ospredje. Vedno se je lepo vračati tja nazaj, ampak zelo poredko, veliko delamo in veliko igramo, mislimo na jutri in seveda na Kraljico veselico. Kot sem rekel, spomini so vsekakor čudoviti.

Kako boste obeležili 10 let?

Lovro: Imamo načrte, kaj več bo znanega proti poletju, bomo pa kar pošteno praznovali. V jeseni bo malo več časa in takrat bomo to izkoristili in dobro praznovali.

Poskočni muzikanti letos praznujejo 10. obletnico.
Poskočni muzikanti letos praznujejo 10. obletnico. FOTO: Miro Majcen

Najlepši spomin na začetke?

Lovro: Mislim, da je to vsekakor veliko število nasmejanih obrazov, ki smo jih videli na nastopih in vsekakor tudi to, da smo našo glasbo širili zunaj naših meja – najdlje tudi do Avstralije. Ko vidiš, kaj ta glasba pomeni ljudem doma in Slovencem po svetu, vidiš, kako bogata je naša zapuščina, naša dediščina. K temu stremiš naprej in te vleče kot magnet, da bi širili slovensko narodno-zabavno glasbo še naprej.

Glasbeniki skupaj preživite veliko časa. Predstavljam si, da so bili tudi težki časi, trenutki …

Lovro: To je podobno kot v kateremkoli razmerju, naj bo ljubezenski, prijateljski, poslovni … Pridejo vzponi in padci. Glasbeniki pa se iz manjših kriz največ naučimo. Največ za nas kot za band pa je, da iz malo manj prijetnih trenutkov pridemo še močnejši in tudi to je ena takšna stvar, ki se je radi spominjamo.

Kako bi opisali člane skupine? Kdo je veseljak, kdo žurer, kdo ima trezno glavo, kdo je priljubljen pri dekletih?

Dejan: Gremo kar po vrsti. Naš Joži je definicija flegmatika. Naš Nejc je najraje nekje v ozadju, ampak če ne bi bilo njega, naš nastop ne bi bil tak, kot je. Nejc poskrbi, da je nastop popoln in da vse 'klapa'. On pove, kdaj se jé, kdaj se počiva, kdaj se igra, kdaj se postavlja ozvočenje. Lovro je človek, ki največ časa posveti razmisleku. Če ne bo danes, bo pa čez en teden, ampak bo takrat točno tako, kot mora biti, premišljeno in počasi.

Lovro: Martin je človek, ki ima definitivno vsaj 300 odstotkov več glasbenega znanja od vseh nas drugih. Vsi smo dobro izšolani glasbeniki, ampak to, kar ima Martin v glavi, kapo dol. Dejan pa je največji žurer, toliko energije kot da on na odru, je nekaj neverjetnega. Tudi če nastop traja šest ur, je Dejan vedno tam z energijo. Pet poskočnih fantov tvori celoto.

Za katero vašo pesem bi rekli, da vas kot skupino najbolj opisuje?

Lovro: Imamo veliko ljubezenskih, ki jih je večino napisal naš Martin, ampak imamo pa kakšno prijateljsko. Glasbeniki smo tako, da tvorimo posel, po drugi strani pa postaneš družina in morda je prav pesem Tapravi prijatelj najbolj primerna v tem primeru. Pesem govori o tem, kaj pomeni pravi prijatelj. V desetih letih smo bili Poskočni skupaj tudi tri tedne brez prekinitve. Bile so krize, ampak še zdaj sem včasih presenečen, kako smo zdržali in kako ni bilo niti enega konflikta.

Dejan: Med novejšimi pesmimi pa je primerna tista, ki smo jo posneli z Manco Špik, ki pravi: 'Prijatelj, daj ustavi se in hiti počasi, imejte se lepo, imejte se radi.'

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Šele dve leti po delovanju ste ime Acordia kvintet spremenili v Poskočni muzikanti. Zakaj?

Lovro: Ko iz enega garažnega banda nastanejo malo bolj resne ideje, se to zgodi. Tudi pri samem iskanju imena nismo imeli idej, ko smo imeli 15 ali 16 let. Se pa dobro spomnim, da smo imeli vaje in piknik ter da je vsak od nas prinesel tri ali štiri predloge. Na enem od listkov je bilo tudi to ime, Poskočni muzikanti, in to ime je ostalo. Po eni strani je banalna zadeva, na koncu pa se je ime zelo dobro prijelo in na tem imenu gradimo nastope – da od sebe damo energijo, ki jo ljudje pričakujejo.

In, če prav vem, ste Poskočni muzikanti, vmes besedo 'muzikanti' opustili, zdaj ste jo spet dodali ... Kaj se dogaja, kakšno je vaše ime?

Lovro: To je zanimiva stvar. Bolj kot ne smo Poskočni muzikanti res od začetka, ampak vedno smo imeli malo probleme ali smo Poskočni 'muzikantje' ali mogoče kdaj Veseli muzikantje. Ljudje malo zamenjajo, ker je imen na narodno-zabavni sceni ogromno in potem smo rekli, zakaj ne bi začeli uporabljati samo Poskočni, ker nas ljudje tudi tako poznajo. Tudi ljudje rečejo 'Gremo na Poskočne!', lažje se izgovori, krajše je.

Dejan: Mogoče je bil problem kasneje, ko smo začeli preigravati bolj zabavno glasbo in že več kot leto dni izdajamo pop glasbo in v zadnjem času igramo veliko maturantskih plesov. Tu je včasih nastal problem, češ da znamo igrati samo narodno-zabavno glasbo, ker smo muzikantje. To ni res, lahko se pohvalimo, da imamo na leto 20 maturantskih plesov, kjer igramo vse od A do Ž, imamo svojo zabavno glasbo. Ni važno, ali si Jožica ali Zvonko ali Kristina, važno je da si dober človek. Enako velja v glasbi: ni važno, kako se ti reče, važno je, kako igraš.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Koliko nastopov imate letno?

Dejan: Imamo maturantske plese, igramo na veselica, tudi na takšnih, kot je Kraljica Veselica, ki bo junija v Planici, potem imamo razne koncerte ... Ocenjujemo pa naše nastope na okoli 120 letno.

Lovro: Mislim, da je bilo lani kar rekordno in je bila številka okoli 130. Vsak tretji dan.

Kako bi opisali poklic, ki ga opravljate? Kako je biti profesionalni glasbenik?

Dejan: Če mene vprašaš, je to nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi. Združujemo delo in to, kar imamo res radi ter s tem, kar radi počnemo, služimo. Vsak dan, ko vstanem, sem hvaležen za to, da lahko delam, kar imam rad. Vesel sem, da lahko širim univerzalni jezik, ki ga govori ves svet, torej širiti glasbo. Ni besed.

Dejan, moramo se dotakniti tudi tvoje pričeske. Kako je življenje brez tiste irokeze, po kateri si znan?

Dejan: Ja, zdaj je že na novo malo zrasla. Decembra sem se obril v dobrodelne namene v akciji 'Ni vse v frizuri', kjer smo Poskočni za otroke, ki jim starši ne morejo kupiti božično-novoletnega darila, zbrali 14 tisoč evrov. Bil sem obrit 'na nulo'. V redu je, življenje je dosti lažje, ampak ne počutim se ne počutim 'pravi jaz'. Upam, da bo do poletja, ko bo na sporedu Kraljica veselica, že stalo pokonci.

Zakaj je narodno-zabavna glasba pomembna za slovensko kulturo?

Lovro: V prvi vrsti: to je naše, to je zapisano v nas, mnogi smo s to glasbo odraščali. Pomembno je zaradi našega jezika, ki je zelo bogat, ki ga je treba  oskrbovati. Vsi vemo, kako je danes v svetu. Treba je veliko dela, da se vse skupaj ohrani in lahko smo hvaležni na sploh za vse dogodke, kjer je slovenska narodno-zabavna glasba prisotna. Mislim, da je prav, da se širi, čeprav je marsikje potisnjena malo v kot. Tudi naš jezik, roko na srce, a zato smo tu mi, da se za to borimo. Mislim, da smo na dobri poti in upamo, da bo ta trend se nadaljeval naprej.

Pripravljate se tudi na nastop na največjem narodno-zabavnem festivalu Kraljica Veselica. Zakaj je pomembno, da imamo takšen festival, ki traja tri dni in se celotno posveti samo narodno-zabavni glasbi?

Dejan: V prvi vrsti bi rekel, da je pomembno, ker smo trenutno, glede naše slovenske narodno-zabavne glasbe, na najnižji točki v zadnjih nekaj letih. To je treba dvigniti. Ponesti to glasbo nazaj v tiste zlate čase, ko je to poslušala vsa Slovenija. Tepejo nas vplivi Dalmacije, cele bivše države, Amerike, Rusije, Kitajske, ker mladina posluša vse, kar najdejo na internetu, zadnje čase pa ne tako slovenskega. Imamo veliko dobre slovenske glasbe in to je treba negovati. Glede na to, da imajo vse večje države, torej Amerika, Kitajska, Rusija, Avstrija, Nemčija, Švica, svoje festivale, kjer se vrti in posluša njihova glasba, zakaj ne bi tega imeli tudi mi Slovenci. Prav je, da se glasba in šport najdeta v Planici, kjer imamo največjo letalnico na svetu, da tja pride tudi slovenska glasba.

Vstopnice so po posebni ceni od danes na voljo na prodajnih mestih Eventim, Petrol, Trafikah 3DVA in na OMV. Uradna spletna stran: TUKAJ

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (49)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

morjeblata
20. 03. 2020 11.24
Če bi tele označil za totalen poden , bi s tem hudo užalil poden ...
simonaas
16. 03. 2020 14.27
Marcuus
16. 03. 2020 13.12
-1
Irvan
15. 03. 2020 21.20
-1
zeham ob teh jodlarjih
CestniKolesar370Wattov
15. 03. 2020 16.08
+1
Deformirana sestavljanka melodije parih balkanskih komadov. S komerkoli, ki to dejansko posluša, v življenju nočem imeti opravka.
rekapaka
15. 03. 2020 12.41
+4
Se spominjam plesa v Študentskem naselju nekje koncev 60 let. Kot vsako soboto, plesišče nabito polno ,ko ansambel Mladi levi v svoji priredbi zaigrajo V dolini tihi od Lojzeta Slaka. Vsi smo jo peli. Bilo je enkratno vzdušje. Pa smo vsi poslušali Beatles, Rolling Stones, Who, in ostale. Legendarno!
DeBill
15. 03. 2020 14.07
+0
sam tole niso slaki, to je 5 klas nižje. slaki so bili PRAVI rockerji, sploh fantje s praprotna. Lepi, ubrani glasovi, prava štimunga, na nivoju, kot se za kvalitetno glasbo spodobi. Ne pa nek balkanski hojladri.
odtvojebejbejebach
15. 03. 2020 12.07
+2
a ta peti fotka?
Marcuus
15. 03. 2020 11.45
+12
Meni osebno, mi ta ansambel ni niti malo všeč.
Mungos2
15. 03. 2020 11.52
+6
Pacek22
15. 03. 2020 11.39
+10
Po prvi sliki nebi pomislil da so narodno zabavni ansambel
HellWolf
15. 03. 2020 11.53
+7
Pacek22
15. 03. 2020 11.36
+11
Poskočni mi nikoli niso bili všeč! Da gre narodna nazaj v zlate čase? Saj nismo v 20 stoletju!! Na veselice pa hodim samo zaradi družbe. Pa po duši sem rocker in metalc, in bom še vedno po večini hodu na rock in metal koncerte.
Šmarčan123
15. 03. 2020 11.29
+20
Zlate čase?Skoraj vsi v današnjih ansamblah so po duši rokerji... pojejo v tem stilu in ne v narodnem tatuji,raztrgane kavbojke... zaj pa vsi vklučno z modrijani cvilijo kako se izgubla stari način, v bisvu se jim pa fučka samo ,da dinarček pade pa ni važno tudi če se to glasbo do konca vniči.
DeBill
15. 03. 2020 14.08
ta stil je balkanjada, z rockom nima nič, razen če misliš na ćobanski rock. ampak tista jada od bregoviča tudi ni rock ampak navadna balkanjada.
HellWolf
15. 03. 2020 11.07
+22
Mislijo danadanašnji ''ansambli'' da bojo lahko hodli v čevljih kot so Slak, Avsenik, Delčnjak, Flere, Potočar, Fantje z vseh vetrov. Ne bo šlo... tej stari ansambli so popevali s srcem ne z denarnico. Današnja ''narodnozabavna'' muzika pa ima sledi cenenega balkan turbofolka, lep del mešalne mize, dosti komadov priredb tujih pesmi in na koncu besedila že z tako zlajnanimi forami da niti ni več zanimivo. Potem pa bi radi bli enaki s kakim Avsenikom ali Slakom. Spoštujem stare mačke... ta pozerska turbofolk scena pa itak tako zareže v ušesa da radio ugasneš. Besedila direkt za smeti, potem pa še ''vlehiti'' priredbe tujih pesmi. Zlati časi za slovensko narodno muziko so mimo ker so stari mački igrali s srcem... ta pozerska scena pač igrajo samo še za denar.
alfaman88
15. 03. 2020 11.00
+15
Na veselicah , pa pov muske balkanske, če bi dol zašpilu dve slovenske bi mimgrede letu dol z odra!
brodarko
15. 03. 2020 10.47
+5
Zadnje vrhunske dosežke narodno zabavne glasbe in povprečne slovenske zabave si lahko ogledate na Planetu TV. Pa veliko užitkov.
DeBill
15. 03. 2020 10.39
+24
a temu oni pravijo narodnozabavna glasba. to je navadna balkanjada z harmoniko in pokla ritmom. nadvse ogabno in tele so popolni wanabeeji, ki z glasbo ki se ji reče Glasba nimajo nič. spadate u fužine, čale sale vam je lohk mentor, da se popravte.
Šiš-miš
15. 03. 2020 10.18
+20
Narodno-zabavna glasba se bo vrnila v zlate stare čase ko na sceni ne bo več Poskočnih... Letno organiziram 10-15 dogodkov in bolj nadutega ansambla-skupine od teh "frajerjev" še nisem srečal.. Pa naj bo na Slovenski sceni od Slaka do Siddharte in Luka Basija... Res je da sem mel z njimi opravka cca 2 leti nazaj in so mogoče do sedaj kaj spremenili... Amapak takrat niso bili vredni niti N-ja od narodno zabavne glasbe...
Gregib
15. 03. 2020 10.08
+8
Goveje muzke mladina pač ne posluša... sign of the times...
ChelseaFC :)
15. 03. 2020 09.58
+19
Narodno-zabavna glasba je nekaj drugega kot večina novodobnih ansamblov, kjer kvalitete ni pomembna, le da je ves čas energija na vrhuncu oz. tako imenovano pumpanje
Debely
15. 03. 2020 09.55
+18
SLO KRITIK
15. 03. 2020 09.52
+14
Kaj bojo teli na veselici pa vse pesmi južnje od nas.... sama reklama
DeBill
15. 03. 2020 10.40
+6
novo besedilo za njih: dobar sam lih domu prišell, video sam ženu ka sprema ručak, na jesenicama nam je tolk lepo.