Pop Design: Ključ do 40-letnega uspeha? Brez drog in alkohola!

Za tiste mlade, ki ne vedo, vaš nastanek sega v leto 1985. Kaj je bil povod za nastanek in zakaj ste se poimenovali Pop Design?

Tone Košmrlj: Leta 1985 smo se slučajno našli fantje, ki smo imeli radi podobno zvrst glasbe. Vsi smo se strinjali, da bomo igrali pop glasbo. Iz slovenske inačice "pop oblika" je nastal POP DESIGN. Hoteli smo namreč biti bolj "moderni" (smeh).

Martin Erjavec: Ustanovna člana skupine Pop design sta basist Tone Košmrlj in Jani Marinšek, ki sta imela v tistem času vsak svojo skupino. Očitno ju je usoda povezala, da sta ustanovila Pop design.

Vaša prva kaseta je bila Pusti soncu v srce (1987) z istoimenskim hitom (ki je sicer priredba), zdi se, da ste začeli precej bolj "pop" kot pa rokersko, pela pa sta Jani in Danilo Čampa?

Tone: Ja, res smo takrat začeli bolj pop. Vsekakor je veliko odvisno od glavnega vokalista. In takratni član in vokalist Danilo Čampa (z njim smo posneli samo skladbo Čas za sladoled) ni bil roker, vse ostale pesmi na tej kaseti pa je zapel naš kitarist. Se je pa kasneje s prihodom novih pevcev nekoliko spreminjala tudi zvrst naše glasbe.

Martin: Skupina je bila sprva kvartet brez pevca, saj je pel Jani, ki je tudi zapel tudi hit Pusti soncu v srce. Seveda pa v tistem času skupina še ni bila izoblikovana ne glasbeno ne stilsko. Razvoj in usmeritve so se dogajale z nadaljnjo zgodbo skupine, ki je od takrat samo še rasla in se izoblikovala.

Zakaj je Danilo odšel že po prvi kaseti, preko Rendez Vous je potem v vaše vrste prišel Miran Rudan, s katerim ste posneli Slavo vojvodine kranjske (1989), ki vas je ponesla med zvezde. Kako ste doživeli ta prvi (za)resni uspeh?

Tone: Danilo je verjetno odšel, ker se ni več strinjal z vizijo skupine. Res je, Miran se nam je pridružil, ko je skupina Rendez Vous razpadla. Zagotovo je prinesel nov veter v skupino tako z njegovimi izkušnjami kot z razpoznavnim vokalom. Če se prav spomnim, takrat se sploh nismo zavedali, da postajamo popularni. Enostavno smo samo uživali.

Je Rudana "slava" tako zagrabila, da si je takoj po uspehu zaželel solo kariere oz. zakaj se je ta zgodba z njim tako hitro končala, bitka egov?

Tone: Še danes ne vemo, zakaj je zapustil skupino. Enostavno je izginil in ga ni bilo več!

Martin: Ni bila bitka egov, temveč bolj izsiljevanje z denarjem. Kot fantje večkrat omenijo, so bili sprejeti na Jugovizijo s skladbo Hasta la vista, ki jo je zapel Rudan in z njimi posnel tudi predstavitveni videospot. Seveda so bile potrebne tudi medijske obveznosti in za en prihod na sarajevsko televizijo je Rudan bojda zahteval tisoč takratnih nemških mark in zgodba se je tako zaključila. 

Originalno LP ploščo Slava vojvodine kranjske danes ocenjujejo na 100 do 200 evrov za ohranjeno kopijo. Kaj menite o tem, saj gre za eno dražjih gramofonskih plošč v slovenski zgodovini, ki (po vrednosti) stoji ob boku originalnim izdajam plošč Izvir, Brecljevemu Cocktailu, Tomažu Pengovu itd.?

Tone: Jaz imam doma še dve kopiji tega albuma. Ju ne prodam niti za tisoč evrov (smeh)! Plošča je bila res vrhunsko narejena, tudi s studijsko pomočjo znanih, profesionalnih glasbenikov (Bor Zuljan). Tudi posneli smo jo takrat v najboljšem studiju v Jugoslaviji, studiu TIVOLI pri Acu Razborniku. Kmalu se vračamo v neposredno bližino takratnega studia v Halo Tivoli (pomežik)!

Martin: Na to smo zelo ponosni in tudi to je odraz, da je skupina Pop design pustila neizmeren pečat v domači pop glasbi.

Vili Resnik je k vam prišel leta 1990 iz metal vrst, v petih letih ste izdali kar šest albumov, kar je bilo verjetno naše najbolj plodno obdobje, prejeli ste tudi viktorja za naj skupino 1992. Po Slavi vojvodine kranjske in v 90. letih se je zdelo, da je omejitev zgolj nebo, se vam zdi, da ste dobro izkoristili najboljša leta vašega živjenja, koliko je bilo rokenrola?

Tone: Seveda je Vili prinesel v skupino nov zagon. In glede na to, da je prišel iz rokerske skupine, so tudi naše pesmi, vsaj nekatere, začele zveneti bolj rokersko, bolj trdo. Mislim pa, da smo še vedno prav do danes ostali v okvirjih pop glasbe. In takrat smo doživljali prav vse, kar si marsikateri glasbenik želi. Ponosni pa smo na to, da kljub naši popularnosti nikoli nismo zapadli v droge in alkohol. Verjetno je bil to ključ do našega uspeha.

Martin: Tista leta so gotovo najbolj zaznamovala skupino, sicer pa še danes delujemo, ker so naše skladbe dejansko ostale in se poslušale v gospodinjstvih, na zasebnih zabavah in še kje. Danes na naše nastope hodi mladina, ki se takrat še tudi rodila ni in zna vse pesmi na pamet. To nam veliko pomeni in tudi zato se bomo ob naši 40. obletnici delovanja poklonili v Hali Tivoli naši zdajšnji in prejšnji publiki, ki je hodila na naše koncerte z velikim spektaklom, v katerega smo vključili 50-članski simfonični orkester Cantabile.

Spomnite nas na svoj mednarodni poskus, album Dreams (1993), odšli ste pogledat v Ameriko. Bi rekli, da niste imeli strategije, zakaj se ta ideja o mednarodni karieri ni izšla. Nam opišete, kaj se je takrat dogajalo oz. zgodilo?

Tone: Res je, nekaj smo poskušali tudi v Ameriki. Plošča Dreams je angleška različica plošče Ko si na tleh. Vse skupaj smo tudi posneli v studiu Power Station v New Yorku. Toda kaj hitro smo ugotovili, da ne bo nič iz tega. Namreč, če bi karkoli hoteli, bi morali ostati v Ameriki in tam živeti. Za to pa takrat nismo bili pripravljeni ali pa nismo imeli dovolj poguma. Kakorkoli, mislim, da smo se odločili prav.

Martin: Preprosto, da uspeš v tujini se ti mora poklopiti marsikaj, predvsem moraš pa biti oziroma živeti tam. Takrat skupina na to ni bila pripravljena. Za nas, zavedne Slovence, je Amerika doma.

Tone, dejali ste, da je ukvarjanje z glasbo kot pogodba s hudičem, torej so odrski adrenalin in vreščeče oboževalke pod odrom bolj zasvajajoči kot droge in alkohol?

Tone: Res je! Ni droge, ki bi naredila večje ugodje kot ta odrski adrenalin, ko pod odrom tisočglava množica prepeva tvoje pesmi. In vidiš jih pod odrom, kako uživajo. Potem maksimalno na odru uživaš tudi sam.

Martin: Res je, ko si enkrat glasbenik, si glasbenik vse življenje. Oder te zasvoji, predvsem te pa zasvoji odziv publike. To je res nor občutek, kako se ljudje pod odrom odzivajo, in to želiš ponovno in zopet ponovno doživeti.

Zaradi katerih stvari ste se največkrat skregali, se pobotali ali so bile zadeve dokončne, koliko pri teh zadevah pomagajo leta in izkušnje? Ali so ob velikih egih vedno prisotna vroča kri in nesoglasja?

Martin: Vedno je bil povod za prepir denar. Nekdanja pevca nista razumela, da sta del ekipe, kjer se dobiček porazdeli na pet enakih delov. Ko pa kdo misli, da je vreden več, in izsiljuje z denarjem, potem je to sodelovanje usojeno na propad. Če bi leta in izkušenost pomagala, bi bila tudi bivša pevca prisotna na našem spektaklu v Hala Tivoli, a sta oba sodelovanje zavrnila. Ego v tem primeru dela svoje. Žal.

Letos praznujete 40-letnico, kako gledate na prehojeno pot, vzpone in padce skupine, ki je zaznamovala kar nekaj generacij mladine, ki vam je rada prisluhnila?

Martin: Vzponi in padci so sestavni del tega posla in največ se naučiš prav od padcev. Lahko rečem, da se je skupini Pop design vse to, kar se ji je dogajalo skozi vsa ta leta, moralo zgoditi, ker smo samo tako prišli do te točke, kjer smo danes. In danes smo ponosni, da skupino sestavlja pet fantov, ki enako mislimo, smo med seboj prijatelji in imamo radi naše pesmi. To vse se čuti tudi na nastopih, kjer zlijemo našo energijo z odra med publiko in nastane ena krasna sinergija.

Na božično noč je približno toliko ponarodela kot Alfijev Silverstrski poljub. Vam gre na živce, da to ni pesem, ki bi bila povsem vaša?

Martin: To pesem je Slovenija sprejela in samo to je za nas pomembno.

Od konca leta 2022 imate novega vokalista Maja Vrhovca, kakšni so vaši načrti glede novih pesmi in delovanja zasedbe v prihodnosti?

Martin: Maj Vrhovec je izjemno nadarjen pevec, ki se je kljub generacijski razliki z nami zlil. Po vseh menjavah in viharnih obdobjih smo končno našli svoj mir, saj smo Maj, Tone, Luka, Jani in jaz znova v maksimalnem naletu. S koncerta v Tivoliju bomo izdali koncertno ploščo, v studiu pa imamo pripravljene nove skladbe, za katere smo že posneli demo posnetke. Za eno pesem nam je aranžma napisal izjemni Primož Grašič in bo nekakšna rock simfonija. Tako da lahko rečem, da bo Pop design dal svojemu občinstvu še veliko kvalitetne glasbe, predvsem pa lepih in nepozabnih koncertov.