Pohvalno nemirni Tadi Tada in njegov plišasti King Kong

TADI TADA – King Kong

Za njim je že dolga, res dolga raperska tura, avantura. Raperji navadno zapnejo določen izrazni tip in nato tega žvečijo do vseh možnih limitov. Album King Kong ta teorem spreminja v črepinje. Zdaj Tadi Tada, nekoč Nemir, je prvi album Boj za obstoj predstavil pred osmimi leti. Tista postavka je bila precej sočen raperski blisk, a to bolj zaradi zaletavosti in energije, manj zaradi pesniške superspretnosti ali obče modrosti. Nemirov, ops, novost Tadija Tade pa je definitivna odličnost praktično z vseh hiphop vidikov. Eden od teh je sodba, da je celo osemnajsterec posnetkov v zaporedje razvrščen po dokaj čudni, to je kar artistični logiki. Domiselna manipulacija. Vse tja do singla Ambicij€ se zdi, da Tadijeva zgodba niti ne bo imela posebej ostrega pripovednega vrhunca. S komadom Bo$$ – deveti po vrsti – pa velenjski raper Damir Tadić absolutno zablesti. Šele tedaj spomin na nemara poprej preslišani uvodni intro ali naslovno enoto resnično utripne. Vau. Tadi Tada nato do končnega roba ali do King Kongovega zadnjega nohta zelo zagreto in predvsem samozavestno opravi z vsemi motnjami iz okolice in obračuna z vsemi upravičenci za kritiko, da ne rečem, z vsemi, ki jim je treba navit’ ušesa. Album King Kong je prepoln zabavnih dejstev in, kar je še posebej spodbudno, zelo pogumnih slogovnih zasukov. Ni dolgčas, niti za trenutek, ne. Ena od bleščic je skit ali uvod v song Influencer, ki mu je Tadi namenil naslov Influencesronja. Že dolgo me ni kak podoben tako zelo nasmejal. Ob tem, da dotični moment vključuje neke vrste dvojni pripovedni obrat. Čudovito premišljeno in pametno. Sprva s sumom na rahlo homofobnost nagovorjenega, a se prav za takega izkaže pripovedovalec. Krasno, bravo, Tadi Tada. Podobnih primerov imamo v slovenskem hiphop zelo malo. N’toko, morda Klemen Klemen, kdo drug pa kaj takega že ne bi zmogel. A do zaključka celote je še kar nekaj komadov. Tadi Tada kasneje, ja, še preseneča. Celo z nekaj lepimi, skoraj soul-pop, delno traperskimi hiti, kamor prištevam tudi komada Klasika in Bol na izi. Ob izvedbah le-teh lahko pohvalim tudi gostujoči vokalistki Eevo in Masayah.

King Kong je neverjetno nasičen hiphop komplot. Ob tem, da je tehnično krasno izveden. Resnično prepričljiv, malodane eminemovsko virtuozen, a še vedno sploh ne posebej agresiven ali naporen. Ustvarjalno, da je kaj.

Vredno je bilo počakati na Nemirjevo vrnitev. Od zdaj najprej kingkongovsko vlada Tadi Tada.