Ploha solističnih albumov iz okrožja Matter, 1.del

TUNJA – Kolajna

Krepka raperska legitimnost veje že iz naslova. Še predno se lotimo premierne solo predstave – po glasu in po stasu – najbolj vpadljivega deležnika razvpitega geo-politično-tam-nekje-blizu-kamniškega tria Matter, vemo, da si avtor namenja kolajno. Lepa simbolika. Spričo dejstva, da je teden dni za Tunjo s solo prvencem pohitel tudi Dacho, pa sploh. Naj se pač za višino stopničke, ki jo zasedajo posamezniki v okviru zadruge Matter, dogovorijo na internem kolegiju. Druga legitimnost v zaporedju je Zdravljica, uvodna popevka, ki vključuje tudi predstavitev v stilu, "mtka s severa, fotr z juga". Gor vs. dol = kot ID bo dovolj! 

Načeloma je vedno lepo in vljudno, da raper kot solist v uvodnem songu poda nekaj osnov iz osebne izkaznice ali rodbinskega drevesa. Spomnimo le na prvo postavko legendarne Ali-Enove Leve scene, ki jo zaznamuje posnetek Ime A.E. Še veliko bolj kot vse to pa vdanega poslušalca, pa najsi gre za resnega ubrisanca/-ko na ustvarjalnost (in/ali psihotičnost) Matter ali komaj bežnega poznavalca njihovega opusa intrigira sledeče: ali je raper na solo sprehodu podoben a. matici (in tako izpostavlja svojo vlogo znotraj izvornega klana ter obenem krepi prisotnost le-tega), b. je povsem samosvoj, v smislu do zdaj še nikoli ni bil slišan tak, c. izgubljeno bluzi med a. in b. in za sabo pušča neslavno bledo sled.

Matej Tunja se je pretežno opredeljuje za varianto a. Reklo bi se, da njegova Kolajna ni padla posebej daleč od Matter krošnje. Kolajna je v golo glasbenem smislu zlitje temačnih, ambientalnih, minimalističnih neorganskih osnov z občasnimi slow-motion-trance (Neki na O, Aurora borealis), plahim break-tech-house (7G) ali pop-house pospeški (Opombe). Tunjo podobno – tj. na podobnost s Tunjo – krivi tudi, ko analiziramo njegove sveže verze. Raperja v letu 2024 (ali zdaj potrjeno konstantno), žene fascinacija nad obuvanjem, obuvali, bosonogostjo, prav tako je že dobro znana njegova empatija do razdraženih (tulečih) psov in do šokiranih, paranoičnih mačk (ki hodijo postrani). 

V raperjevih zapisniki so nepogrešljivi še: Bog oziroma e-Bog, cerkev, kulti, religiozni rituali in institucionalizirana obravnava smrti ter naposled tudi (pri Dachu izposojen, ali pač) "ćiča". Vsi ti Tunjini značilni motivi torej ne izostajajo. Hitovska Digitalna smrt in popevka Salute sta sistemsko pitana z njimi. Komad Akakij posebej poudarja vlogo Pedra Opeke, slovensko-argentinskega misijonarja, delujočega na Madagaskarju. Če stavite, da boste na Kolajni srečali sedanjega trenerja splitskega Hajduka – bingo! Nekdanji defenzivni vezist AC Milana in simbol nogometnega (in s tem občega) grobijanstva Gennaro Gattuso je, seveda je, ponovno v Tunjini (začetni) postavi. Najbolj goreče brca oziroma krampa po nasprotnikovih piščalih v songu Surovina. Ravno ta se se z abstrahiranim opisom blokovske socialne slike asociacijsko nemudoma zlije z zgodbo iz igranega filmskega celovečerca Ameba (2021), ki je stvaritev razširjenega komba hiphop legla Matter. Toda. Tunja se občasno vseeno pusti ujeti v samo-izzvan vrtinec prispodob in pamfletov, ki pa ne tako zelo nujno veljajo za splošno Matter-provenienčne. Tunja skozi celoten album paradoksalno ne izkaže niti trohice ljubezenske romantike. Album je izjemno resnoben, če ne kar neuklonljivo pridigarski, a sploh ne strašljiv, kaj šele srhljiv. Nemara je najboljši komad na albumu Kolajna tisti z naslovom Opombe, pravzaprav se ta zdi najbolj party-mičen. Glasba s Kolajne je res dobra in stajliš. A spet. Slednja pripomba načeloma velja za večino Matter produkcije. 

Sklep. Če je Tunja do zdaj veljal za psihadeličnega glasnika fantazme, v kateri nastopa odet v bogoslužno ogrinjalo (in to raje kot sprehajalec po hosti kot lahkotnega koraka usmerjen na prižnico), ga album Kolajna predstavlja v vlogi nosilca popoldanskega verouka za najmlajše – ki mu gre ves čas očitno zelo na smeh, a si tega zaradi izbranega pripovednega koncepta ne dovoli pokazati. Zabavna stvar.

Ocena: 4