"Rodili in zrasli smo na Irskem, nismo mogli pobegniti pred tem delom naše kulture. Ko pa mineva čas, vzdušje in okolje postajata drugačna. Moj oče je igral violino že pred mojim rojstvom, tudi moja mama je imela rada glasbo, četudi ni igrala, le nekaj malo klavirja, rada pa je poslušala velike tenorje z Enricom Carusom na čelu," nam je zaupal 83-letni kitarist Sean Cannon, ki je kitaro zdaj zamenjal za manjšo mandolino, za katero pravi, da je "bolj prijazna letlom Ryan Aira".
"The Dubliners so nastali po naključju, saj se je na enem mestu zbralo veliko talentiranih fantov, ki so postali zelo slavni, vplivni in popularni, le poglejte nas, spet smo v Sloveniji, vabijo nas povsod po svetu, igrali smo celo v Hong Kongu," je s ponosom dejal Cannon, ki je v The Dubliners igral kar 30 let, dokler niso ob 50-letnici, ki so jo proslavili leta 2012, prenehali obstajati.
Zatem je nekaj preostalih članov ustanovilo The Dublin Legends, v katerih so po smrti Eamonna Campbella leta 2017, zdaj poleg Cannona še Gerry O'Connor, Paul Watchorn in Shay Kavanagh. Zadnji izvirni član, 85-letni violinist John Sheahan, pa se je "upokojil" po abrahamu prvotne zasedbe, ki so ga uprizorili v dvorani Vicar Street v Dublinu.
Kako dobro se držijo dublinske legende, je pravzaprav impresivno. Možje, katerih starost variira od sredine šestdesetih do sredine osemdesetih, suvereno igrajo kot prave legende, ki do konca in naprej predajajo tradicionalne irske zvoke, napeve in zgodbe, ki že stoletja držijo pokonci irsko kulturo in glasbo.
V Kranju so nastopili na gradu Khislstein, kjer je lepo napolnjen avditorij dve uri užival v vsem dobro poznanih pesmi kot so Seven Drunken Nights, Dirty Ol' Town, The Irish Rover, Whiskey in the Jar, Molly Malone in številnih drugih. Pomagat je prišel celo James Cannon, Seanov sin, ki je zapel Poor Paddy works on the Railway ter A Rainy Night in Soho v čast pokojnemu Shaneu MacGowanu iz The Pogues. Skupaj z bratom Robertom in očetom sicer deluje tudi v triu The Cannons.
"Pri irski glasbi gre za različne prvine, veliko pa je ponavljajočih se melodij in ritmov, ob katerih si ne morete kaj, da ne bi tapkali z nogo ali pozibavali z glavo, saj gre v bistvu za plesno glasbo. Nekatere pesmi pa so tudi o izgubljeni ljubezni in podobnih zadevah, ko gre pravzaprav za bluz," o irski glasbi meni Sean.
In do kdaj bodo vztrajali? "Veseli nas, da na naše koncerte pridejo tudi mlajše generacije, ki so jih njihovi starši vzgajali ob naši glasbi, in vidimo, da jim je ta glasba všeč, da v njej uživajo. Glasbo še vedno igramo, zdaj smo 'oldtimerji', drži pa tudi, da pevci pridejo in gredo, pesmi pa ne bodo nikoli umrle, saj so nesmrtne! Najbrž bomo igrali, dokler ne bomo 'padli dol', naj še malo traja," je ob koncu klepeta dodal glasbenik, ki bo konec novembra dočakal 84 let.
Nekaj utrinkov s koncerta v Kranju si oglejte v videoposnetkih!
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.