Oto Pestner: Na tem svetu sem zato, da pojem

Kako ste prišli na idejo za sodelovanje, glede na to, da je Otova kariera že krepko prsegla abrahama, brata Smrdel pa sta skoraj štiri desetletja mlajša?

Peter Smrdel: Že od nekdaj sem si želel sodelovati z Otom, saj občudujem njegov izjemen vokal, ki se po mojem mnenju uvršča med najboljše na svetu. Zavedam se, da se lahko od njega veliko naučim, saj je med drugim sodeloval z izjemnimi slovenskimi skladatelji in glasbeniki, kot so Jože Privšek, Bojan Adamič, Vilko Ovsenik, Petar Ugrin in številni drugi. Starostna razlika med nami ni ovira, temveč prednost. Prav ta razlika je pripomogla k ustvarjanju edinstvene dinamike. Oto s svojo dolgoletno kariero prinaša bogato paleto znanja in izkušenj, ki se odlično prepletajo z našo mladostno svežino.

Oto Pestner: Basist Peter je kontaktiral mojega managerja in mu predstavil željo in idejo po sodelovanju. Od tu dalje so stvari potekale zelo spontano. Brata Smrdel sta izjemno talentirana in polna svežih idej, kar je bil tudi zame velik navdih. Glasba ne pozna starostnih meja, gre za povezanost duš in energije na odru. Skupaj smo našli popoln spoj izkušenj in mladostne energije. Eden drugega učimo. To je naša glasbena različica projekta Simbioza.

Peter, z Žigom smo vaju spoznali na Izštekanih v Križankah, sodelujeta tudi z Vazzom, Kreslinom, številnimi drugimi raperji, kako sta pristopila k Otovim pesmim, kaj sta našla v njih, da vaju umetniško požgećkajo oz. navdihnejo?

Peter: Citiral bom Milesa Davisa, ki je rekel, da "vsak lahko igra, a note so samo 20 odstotkov, 80 odstotkov pa je odnos tistega tiča, ki igra". To je Oto. Vsako pesem zapoje z izjemno čustveno globino, ki se dotakne poslušalca na skoraj osebni ravni. Obenem pa ustvarja vtis, da je njegova interpretacija preprosta in dostopna, kot da bi lahko vsak dosegel enako izraznost. To je njegova posebnost združiti tehnično dovršenost z iskrenostjo in preprostostjo, zaradi česar se zdi njegova glasba tako naravna in blizu srcu. Otove skladbe imajo to "vižo", ki ti gre v uho, melodija je preprosta, a hkrati izjemno prijetna in nepozabna. Če je glasba dobra, jo lahko interpretiraš na tisoč in en način, kar je tudi nekaj, kar nas navdihuje pri delu. V prvi vrsti me najbolj navdihuje Otovo petje in njegova edinstvena interpretacija pesmi, saj ima sposobnost, da vsak komad zapoje z izjemno čustveno globino in brezhibno tehnično izvedbo.

Oto, od narodno-zabavne glasbe, popevk, gospela z New Swing Quartetom, pa vse do Elvisa – kako ob vseh žanrih in albumih izbrati izbor najboljših oz. tistih, ki jih izvajate z bratoma Smrdel?

Oto: Izbor pesmi je vedno izziv, še posebej ob tako širokem repertoarju. Pri tem sodelovanju sem se osredotočil na pesmi, ki so zaznamovale določena obdobja mojega ustvarjanja. Predvsem tiste, ki so zaradi svoje vsebine ali melodije dobile novo energijo v interpretaciji bratov Smrdel. Zelo pomembno mi je bilo, da v repertoar vključimo skladbe, ki povezujejo generacije. Seveda smo pri pripravi repertoarja izbirali skladbe, ki zvočno ustrezajo zasedbi. Poleg tega smo se odločili, da na različnih koncertih izvajamo različen repertoar. Na Ljubljanskem gradu bomo imeli na primer več poudarka na džezu, kje drugje pa malce več popevk. Sicer pa je meni osebno bistveno samo to, da kar delamo, delamo kvalitetno. Vsak žanr glasbe je na svoj način čudovit, bistveno oz. skupni imenovalec pa mora biti kvaliteta.

Kako ste se ujeli na vajah, se je razvila kemija, ki ste jo pričakovali in kako vas je sprejela publika na koncertih?

Oto: Kemija na vajah je bila neverjetna. Brata Smrdel sta prava profesionalca, zato smo se hitro povezali, tako na glasbeni kot osebni ravni. Publika je to energijo prepoznala in nas na koncertih sprejela z navdušenjem. Tudi poti na koncerte in iz koncertov so zanimive. Izmenjujemo si zgoščenke, skupaj poslušamo glasbo in se predvsem zabavamo. Vsak naslednji koncert je boljši.

Peter: Moram priznati, da v Otovi družbi resnično uživam. Oto je izjemno srčen in iskren človek, kar takoj začutiš, ko ga spoznaš. Že od prvega srečanja dalje sem občutil, da je energija med nama pristna in naravna. Na vajah je bilo sproščeno vzdušje, saj je Oto ves čas stresa šale. Veliko se smejimo, kar ustvarja res prijeten delovni proces. Oto ni le izjemen glasbenik, ampak tudi odličen mentor. Vsi smo akademski glasbeniki, vendar takšnih izkušenj in takšnega znanja ne dobiš na akademiji. Na vsakem koncertu se od njega učimo ne le interpretacije in igranja, ampak tudi, kako nastopati in ustvariti pristno povezavo s publiko. Ko nastopamo skupaj, se ta energija občuti v zraku in občinstvo to prepozna. Oto uspe ustvariti vzdušje, kjer se vsi počutimo povezane tako na odru kot tudi z ljudmi v dvorani.

Kaj je bistveni faktor, ki najbolj pripomore k temu, da kot pevec, glasbenik uživate na odru in da vas ponese v tja, kamor se želite ves čas vračati? Oto, se ta fokus z leti kaj spremeni?

Peter: Strast do glasbe. Strast dopušča, da se vsakokrat znova potopiš v nastop in deliš svojo umetnost z drugimi. To je občutek, ki te potegne naprej in je tisti magnet, zaradi katerega se vedno znova vračaš na oder. To je naša droga. Tudi z leti se ta strast le še poglobi, saj postaneš bolj samozavesten in bolj usmerjen v to, kaj želiš ustvariti in kako želiš vplivati na ljudi okoli sebe. Jaz si življenja brez glasbe ne znam predstavljati.

Oto: Ključ je iskrenost. Če občinstvo začuti, da si na odru iskren, se poveže s tabo. Fokus se z leti ne spremeni, le poglobi – zavedam se, da je vsak trenutek na odru poseben. Dokler imam kaj za povedat, bom pel. Če bom nekoč začutil, da nisem več iskren, bom nehal. Verjamem, da se to ne bo nikoli zgodilo.

Kako skrbite za svoj glas, imate kakšen poseben nasvet za vse, ki jih mika zakorakati na pevsko pot? Kaj je najpomembneje pri vsem skupaj?

Oto: Glas je instrument, za katerega moraš skrbeti vsak dan. Mladim pevcem svetujem, da ne hitijo in da se učijo z občutkom. Ni potrebno, da v prvem letu pokažejo vse, kar znajo. Petje je tek na dolge proge in če želiš dolgo ustvarjati, moraš skrbeti za svoj glas in glasilke. S časom osvojiš pravilno tehniko petja in dihanja in poješ "podzavestno". Takrat se v bistvu šele začne petje in pripovedovanje "svoje zgodbe". Najpomembnejše pri vsem skupaj pa je, da v glasbo vliješ sebe.

Kaj je tisto, kar vas ohranja mladega in predvsem aktivnega na glasbenem področju? Poleg omenjenega, imate trenutno tudi turnejo z Urošem Perićem v spomin kralju rokenrola Elvisu Presleyju?

Oto: Glasba je moja največja motivacija in razlog, da ostajam mlad po duši. Energija občinstva mi vedno znova daje nov zagon. Turneja z Urošem Perićem je poseben projekt, saj obuja glasbo Elvisa, ki je bil eden mojih največjih vzornikov. Uroš je neverjeten glasbenik, tako muzikalne osebe še nisem srečal. Ne vem ali se v Sloveniji sploh zavedamo kakšen talent je Uroš in to v svetovnem, ne samo v slovenskem merilu. Nastopi z Urošem so ena sama zabava in užitek. Vsak je drugačen, z Urošem se dobesedno pogovarjamo o Elvisu in na trenutke sem prepričan, da se nam tudi Elvis pridruži na odru. Če še niste bili na katerem od koncertov, vas iskreno vabim, da se nam pridružite. Glede na število nastopov, zagotovo pridemo tudi v vaš kraj.

Letos imate (zaenkrat) preko dvajset koncertov v treh mesecih, samo še slabo leto vam manjka do okrogle 70-letnice. Kako zmorete in kaj je vaša največja motivacija?

Oto: Ljubezen do glasbe in povezanost z občinstvom sta tisto, kar me žene naprej. Koncerti mi ne jemljejo energije, ampak mi jo dajejo. To, da lahko po vseh teh letih še vedno delam, kar me veseli, je največji dar. Sicer pa imam še precej več kot koncertov kot pravite, toliko jih je samo januarja (smeh). Iskreno se počutim najbolj živ, ko sem na odru. Na tem svetu sem zato, da pojem, lahko bi celo malce obrnil znani rek Descartesa in rekel "pojem, torej sem".

Zakaj Zlati portret? Zadeva kar kliče po tem, da jo izdate tudi v diskografski obliki. Razmišljate o tem, morda o koncertni plošči?

Oto: Zlati portret je zame poklon glasbeni poti, ki sem jo prehodil. Ideja o izdaji v diskografski obliki je zagotovo zanimiva, še posebej v obliki koncertne plošče, saj bi tako zajeli čar trenutka, ki ga ustvarimo z bratoma Smrdel. Tudi o tem so že in še bodo tekle debate v avtu in v zaodrju. Mislim, da bi to lahko bil lep izdelek, ki bi ovekovečil naš glasbeni izlet.