Opojni downtempo cenjenega angleškega elektronika

Gold Panda – The Corner

Po šestih letih premora je angleški producent subtilne elektronske koprene nazaj. Poudarek novega celovitega dela elektronika s pravim imenom Derwin Dicker je sprva, povsem pričakovano, na značilnem zvoku starodavnega japonskega tristrunskega brenkala. Pa tudi drugih nežnih tolkal. Zvok prvega Gold Panda niti ne gnete ali modificira posebej zavzeto. Veliko več dinamike vsebuje spremljava po Daljnem vzhodu stalno dišečih melodij. The Dream in tudi singlična The Corner obenem močno spominjata na kolaže, ki jih je svoje dni ustvarjal pionir v svojem stilističnem razredu DJ Shadow. Vse do skladbe s pomenljivim naslovom I've Felt Better (Than I Do Now). Gre za odličen poskus hibrida med, recimo, tradicionalnimi Pandinimi produkcijskimi izvlečki in EDM-jevskim tipom ognjemeta. Šamsen, ki iz Dickerjevih sekvencerjev pogosto odmeva kot harfa, tedaj zapusti ritmično izrazito miren in za varjenje ljubkih sanjavih ali pač ezoteričnih harmonij povsem varen okvir. Gold Panda kasneje raje pozabi na hitrejši tempo. Zato pa se znotraj njegovih partitur še naprej zelo uspešno razvijajo številna omamna, slikovita obzorja. Za poskočno house in obenem bass uspešnico Plastic Future še bolj hipnotično izzveni instrumental New Days. Artizem Gold Pande se ne more zadržati v povsem lebdeči Arima, ki jo podpreta idejno sorodni Chrome in Joni's Room. Novi album Gold Pande ni neposredno namenjen spremljavi jogijske seanse. Čeprav se ga za ta namen lahko zelo spretno izrabi. Enako pa velja tudi za drugo skrajnost od mirovanja. The Work velja uporabiti tudi za poslušanje na poti. Učinek, ki ga povzroča, je lahko tudi v gibanju ali med prevozi blizu zdravilega.

Ocena: 4