Olly Murs dobrovoljno izibra nevesto

OLLY MURS - Merry Me

Definicija pojma crooner se danes sliši prav zabavno. Pred pol stoletja in več pa je bil crooner moški pevski solist bolj nizkega in širokega glasovnega registra, ki je priložnostno zapel kakšno bolj gmašno, a še vedno zabavno, torej pop melodijo. To je song, ki navadno ni bil hitrejše swingovske sorte, hkrati pa ni izšel iz operetnega ali poudarjeno teatralnega vzgiba. Podobnih Bingu Crosbyju ali Franku Sinatri zdaj ni več. Se je pa pojem crooner ohranil in danes pogojno označuje pevce, ki se prej kot na neodvisno (avtorsko) solistično koncertno rutino zanašajo na vabila na televizijske nastope, še najraje tik decembra ali tik pred prazniki. Angleži imajo dolgo vrsto takih, kot po pravilu pa sodobni croonerji dejansko izhajajo le še iz različnih naborov talentov, ob tem, da so njihovi vokali planetarnih razdalj oddaljeni od česarkoli podobnega globokoglasni žametni-romantiki. 38-letni Olly Murs je z delom Merry Me zdaj pri sedmem albumu. Svoja prva dva je, bilo je pred dvanajstimi leti, pohitel predstaviiti v razmaku mesecev, nato je štiri navrgel v zaporedju dveh let, na tega novega pa se je čakalo štiri leta. Murs bo svojo izdajateljsko rutino morda spet pospešil, ko mu bo run in tobak bolj konkretno ožgal grlo. Sicer ne. Merry Me je zelo predvidljiv niz izrazito lahkotnih pop pesmic. Vse te so lepo ukrojene in ravno zadostno bogato izvedene. Sintetični zvoki, ki od nekdaj poganjajo Mursov artizem, niti niso preveč bučni. Tako Merry Me ne izzveni preveč agresivno. Praktično vse enote vključujejo prehode med takti, ki dosegajo piano, pianissimo anti-vrhunce, te pa v naslednjih taktih pohitijo proti svečanim refrenom, kjer n-krat multipliciranega oziroma nasnetega Mursa že spoznamo kot vreščečo zborovsko gmoto. Naslov a la Die Of A Broken Heart, I Found Her, The Best Night Of Your Life ali pa I Hate You When You're Drunk nesporno odkrivajo, da so Mursove popevke namenjene dvorjenju dekletom, ki prej kot upravljajo banke, v profeisonalnem smislu skrbijo, da so telefonski klici namenjeni v direktorske pisarne prestreženi z: "Oh, gospod Zvitorepec, je pa, veste, danes odsoten". Kljub pretežno živahni, plesni ritmiki Olly Murs in njegov nov paket tudi že ni več primeren za predvajanje v trgovinah, kjer masovka kupuje plastična oblačila. Tam se več profita pridela, če po kupcih udriha EDM bombastika. Merry Me bi prej priporočil v rabo v malo bolj gosposkih veleblagovnicah, tistih s še malenkost ožjimi, malce postaranimi in ne več tako stabilnimi tekočimi stopnicami. Toda. Novi album Ollyja Mursa bi definitivno ostala le približno-srednja albumska žalost, če pevec prikupnega, a še prej tudi osladnega nasmeška songovskemu enajstercu ne bi dodal dva klena in obenem prešerna disco komada. Ta dva se, marketinško premišljeno, pocedita na 5. in 10. indeksni poziciji. Oba vključujeta vsem ostalim na las podben pripovedni log, vključno z vmesnim ponikom, ki naj bi jima priskrbel še nekaj več dramatičnosti. Poleg tega pa oba zaznamuje še nemara ne povsem digitalno skompresiran zven pihalne sekcije ter nato hiter, skoraj grobo odrezan zaključek. Don't Stop Dancing bi bil lahko označili za bledo, zelo bledo kopijo najbolj lenobno skomponiranega komada kakih Jamiroquai. Pri čemer je še boljša od te tista z naslovom Dancing On Cars. Murs jo vokalno zapopade skrajno zavzeto. Skoraj je slutili, kot da je že on sam naveličan vse predhodne ne-tič-ne-miš brozge. Pihalna ali brass sekcija je s sinkopami, ki komad vztrajno pospešujejo, še dodatno razvneta. Tudi najbolj dosledno zaustavljen korus ne podpira več sramežljiv klavir, pač povsem pošten kitarski funky rif, house-ritem-pumpica, ki spremlja pravi boben, je slajša od bajadere. Plesne šole imajo novo podlago za trening jivea, vozniki pa naj bodo ob poslušanju Dancing On Cars res zelo pozorni na radarske kontrole. Glede končne sodbe o novem delu Olly Mursa pa: zanj bi bilo bolje, če se rek ena-ni-nobena ne bi rimal tako zelo lepo.

Ocena: 2,5