Ocena albuma po izboru Matjaža Ambrožiča, 2. del

CHRIS BROWN - Indigo

Neverjeten je, res. Ko je Chris Brown pred dvema letoma predstavil album s kar štiridesetimi (!) komadi, sem si mislil, “mah, pa kaj je to za ena afnarija”. Zdaj so stvari pojasnjene. Tovarniška trojica soavtorjev, ki s skupaj hiperaktivnim Brownom zgnete večino njegovih songov, odlično deluje le, ko je v navišji ustvarjalni prestavi. Namreč. Omenenji sveženj Heartbreak on a Fullmoon je bil poleg kakovostnega songwritinga vnovič pohvaljen tudi zaradi zavidljive žanrske širine. In kot da je Brown je na svojem devetem albumu odvrgel vse prihranjene karte. Nabor sopiscev je na Indigu še obsežnejši. Tako da se nepovratno menimo se fenomenu “vsi najboljši so hoteli biti zraven”.

Nekdanja najstniška pevska zvezda pa je ravno zdaj pri svojih 30-ih tudi v najboljši interpretativni ali pa nasploh artistični formi. O tem sploh ni dvoma. Indigo poslušalca zapelje v mehkobo in sladkobo! Skrajno užitkarska celota je. Kajti. Ni ga kotička soul ali pa kar celotnega “black” muzičnega zaklada, ki ga Indigo ne bi presvetlil. In to tako kot se šika. Pri čemer je ključna še ena stvar. Chris Brown je praktično v vseh novih komadih izjemno “na cool” lovi hiter tempo. Zibanje v bokih preprosto ne more izostati. Idealka za party!

Ali še drugače. Novi album Chrisa Browna navdušujoče objema opuse vseh njegovih sodobnikov in idolov. Če bi, na primer, sestavljal kompilacijo najboljših songov R&B veličin s konca devetdesetih in pozneje, to je Usherja, Keitha Sweata, Montella Jordana in podobnih, ter te nato pretopil v sedanjost, bi ven padel Indigo. Zmiksajmo Drakea, Bieberja, DJ Khaleda, Tygo in še Michaela Jacksona - dobimo? Isto: Indigo.

Če se namenite svežo Brownovo 32-ko, ki traja več kot dve uri, samo preklikati, naj krajšnjica vodi mimo teh: Back to Love, Come Together, Temporary Lover, Need A Stack itd. Moji najljubši sta - najbrž zaradi preveč zaužitega ugodja - tako kar Side Nigga in Troubled Waters.

Pa še nekaj. O tisti klasični marketiški 'fori' z januarskim prvim singlom, ki je napovedal junijski izid Indiga, to je o komadu Undecided, pa sploh vse najboljše. Brown ni samo prevzel I Love You Smile, hita pevke Shanice iz leta 1991, ampak si je propagandni trik izposodil pri Mariah Carey. Ta je po napotku producenta P.Diddyja (Sean Combs) leta 1997 pred izdajo svojega ključnega albuma Butterfly lansirala zimzelenko Honey, seveda tudi predelavo, v tistem primeru je bila to hiphop super-klasika Hey DJ World’s Famous Supreme Teama. Album Butterfly je v glasbenem zgodovinopisju postal simbol zlitja hiphopa in zrelega popa. Ravno to pa je karierna želja in ultimativni cilj Chrisa Browna. Z Indigom ga je dosegel. Top, top, top!