Novodobni boyband .travnik sporoča, da tudi fantje jočejo

Novodobni boyband .travnik, ki ga sestavljajo Urban Senekovič, Matic Komel, Jure Meglič in Vid Peršak, si je ime nadel, ker jim je to zvenelo dobro, piko pa so pred besedo dodali zgolj kot estetski dodatek. Svoj prvi album Pubeci ne jočejo so izdali v samozaložbi, dostopen pa je na vseh pretočnih platformah za glasbo, saj se, kot pravijo, danes albuma v fizični obliki ne splača več izdati. Sami so ustvarili in producirali vso glasbo, ki je nastajala v njihovih domačih studiih in studiu YoureUp Radio, v prostorih mariborskega GT22.

Glede svoje prihodnosti fantje, trenutno vsi študenti, ostajajo na realnih tleh – od glasbe se v Sloveniji ne da živeti, zato si želijo zgolj delati dobro glasbo. Glede na to, da so bili odzivi na njihovih koncertih do sedaj odlični, publika je skupaj z njimi prepevala skoraj vse pesmi, so zaenkrat očitno na pravi poti. Pred tretjim koncertom, ki so ga imeli v ljubljanskem baru Zorica, so v intervjuju za 24ur.com spregovorili o svojih glasbenih začetkih, nastanku skupine, trenutni slovenski rap sceni in njihovih ciljih za prihodnost.

Vašo glasbeno pot ste začeli pred približno letom in pol. Kako je .travnik nastal?

Jure: Z Urbanom sva že zelo dolgo prijatelja. Skupaj sva igrala košarko, bila sva sošolca v srednji šoli. Ko je Urban začel delati in vrteti glasbo, sva si rekla, da bi bil že čas, da nekaj skupaj narediva. Nato sva ustvarjala v sobi in nastal je naš prvi komad Piki. Vid na njem igra kitaro, tako da se je na tak način pridružil skupini, ker je muzičar. Matic pa je vskočil zraven, ko smo želeli imeti zmiksane vokale, ker ga je Urban poznal kot najboljšega tonskega tehnika. Bil je tako v redu, da smo ga povabili zraven.

Urban: Ampak načeloma je skupina nastala skozi spontano druženje. Vsi smo bili najprej kolegi, ko smo se družili pa smo si rekli: 'Aha, ti delaš glasbo'.

Urban, ti si prej deloval kot glasbeni producent YNGFirefly. Kako to, da si se odločil postati del skupine?

Urban: Tako je naneslo. Vedno sem si želel rapat, že preden sem delal 'beate', ampak se nekako nikoli nisem k temu spravil. Potem sem končno začel rapati, ko je Meglič dal glasbo in sva čisto spontano začela ustvarjati. 

Vid: Čisto drugače je, ko si v ekipi. Nastane zvok, ki ne bi mogel nastati, če bi bil sam.

Urban: Ja, lahko dosežeš več zadev, ki jih sam ne moreš. To sem ugotovil po dveh letih, ko sem vse delal sam. Ugotovil sem, da je zgornja meja tega, kar lahko ustvariš sam. Ta meja se lahko premika, ampak določene zadeve se ne morejo – ne znam igrati kitare, ne znam peti, ne znam miksati.

Kaj pa sicer, je težko usklajevati vaše želje in ideje?

Vid: Nikoli še ni bilo težko. Odločamo se popolnoma demokratično, če je všeč več kot polovici, sprejmemo ideje.

Jure: Dobro, ampak tudi sami imamo nek nivo kritičnega mišljenja, če je nekaj slabo, vemo, da je slabo, in tega ne bomo dali naprej. To ve tudi vsak zase.

Kako poteka vaš ustvarjalni proces, da nastane neka pesem? Kako si porazdelite delo, glede na to, da ste štirje?

Matic: Zelo spontano. Na prvem albumu je marsikatera pesem nastala tako, da je nekdo nekaj naredil, potem pa je nekdo drug nekaj dodal. Vsak je malo prispeval in komad je bil končan.

Jure: Potem pa smo v studiu premlevali, ali je komad dober.

Urban: Dejansko pri nas ni nekega premišljevanja. Zdi se mi, da imajo tudi zato naše pesmi tak vibe (občutek, op. a.), so ležerne, 'na izi'.

Kako dolgo je nastajal prvi album Pubeci ne jočejo?

Urban: Let in pol, kar je precej hitro za album.

Vid: Hitro, ampak bil bi narejen precej hitreje, če ne bi bilo te krize. Zmes se štiri, pet mesecev nismo mogli videti, ker smo morali biti doma.

Včasih je bilo snemanje albuma za bande velik finančni zalogaj, vi pa ste ga delno posneli kar v Juretovi sobi. Danes je torej snemanje veliko lažje in cenejše?

Jure: Ustvarjati glasbo je danes najbolj dostopna stvar na svetu, ker vložiš recimo 500 evrov in imaš soliden domač studio.

Vid: Še to ne. Mi smo ugotovili, ko nismo imeli dostopa do studia, da lahko z modernim telefonom in prenosnikom delaš glasbo kjerkoli in kadarkoli. Ko nismo imeli dostopa do studia, sem jaz kar na telefonu posnel del, ki je zdaj na albumu.

Kakšni so bili odzivi po izidu prve skladbe Piki? So vam dali dodatni zagon?

Urban: Mislim, da je bila prav ta reakcija ljudi glavna pri tem, da smo ustvarjali naprej. Ko smo začeli, sploh nismo razmišljali o tem, samo delali smo glasbo. Potem pa vidiš, da ljudje to dejansko poslušajo. Dandanes ti lahko izdaš nek komad, kot ga vsi izdajo – praktično vsak že dela nek album. Ampak nekaj drugega pa je, ko nekaj izdaš in je ljudem všeč, to posluša vedno več ljudi, potem imaš že kakšnega oboževalca. To se stopnjuje in ti daje veliko spodbudo.

V vaših pesmih predvsem pojete o nesrečni ljubezni in prijateljstvu. Ali navdih za besedila črpate iz vašega življenja?

Urban: Jaz vse črpam iz realnega življenja, vse kar se mi v njem dogaja. Pisanje je zame terapija. Sicer pa imamo različne stile, jaz povem dobesedno, nekdo drug malo zamegli.

Jure: Do določene mere vsi črpamo iz naših realnih življenje, kako to izrazimo pa se razlikuje od vsakega posameznika.

Si želite ostati zgolj pri izpovednih besedilih ali se boste v prihodnosti lotili tudi kakšnih družbenih problematik?

Vid: Naš cel album se tiče ene družbene problematike, specifično v pesmih pa se tega ne lotevamo. Ne zato, ker ne bi imeli kaj za povedati, ampak zato, ker nam to ni v prvi vrsti pri delanju pesmi.

Jure: Pa zelo dosti artistov je, ki v Sloveniji to že počnejo.

Vid: Sej bo Zlatko povedal vse o vladi. 

Urban: Vsi raperji bodo povedali, kako j**** to, j**** ono. Mi pa smo hoteli povedati nekaj, kar še noben pred nami ni.

Jure: V Sloveniji je bila neka praznina za emo pubece, ki se na komadih jočejo o puncah.

To je tudi družbena problematika, ki ste jo naslovili v albumu.

Vid: Pubeci ne jočejo, res ni pod krinko. Čez cel album imamo jokave motive o puncah na vesel način. Govorimo pa večinoma o tem, kar fantje ponavadi ne govorijo v svojih prijateljskih skupinah in doma. 

Jure: Zavračamo toksično moškost.

Urban: Govorimo o tem, kar si marsikdo v hip hopu ne pusti povedati, ker ne izpade kul, ali ker potem ni dovolj težek frajer. Mi smo želeli iti v popolnoma drugo smer, v to, da se tudi pubeci na koncu dneva doma včasih malo zjočemo.  

Pojete slovensko in angleško, uporabljate pa tudi hrvaške izraze, na primer v pesmi Izvini. Uporabljate jezik spontano?

Jure: Izhajamo iz našega pogovornega mariborskega jezika. Hrvaške vložke pa imamo v pesmih zato, ker jih uporabljamo tudi v pogovoru.

Urban: Jaz poslušam veliko hrvaškega in srbskega hip hopa, pa pride to zraven. Sicer pa pišemo kakor je komu lažje, eni v slovenščini, eni v angleščini. Na koncu je glasba univerzalni jezik.

Matic: Ampak načeloma želimo pisati predvsem v slovenščini, v našem slengu.

Pesem LETI ste posneli skupaj s skupino Matter, ki je trenutno vodilna na slovenski trap sceni. Kako je prišlo do sodelovanja z njimi?

Urban: Jaz sem skoraj od začetka moje glasbene kariere z njimi kolega. Prvo smo se zgolj družili kot prijatelji, saj smo imeli veliko skupnih nastopov, nato pa smo skupaj začeli delati glasbo. Seveda so moji kolegi tudi njihovi kolegi, zato smo skupaj nekaj naredili. Njim (skupini Matter) je kul glasba, ki jo delamo, nam pa so oni kul.

So vas vzeli pod okrilje, vam dali kakšen nasvet?

Vid: Že to, da obstajajo, je nasvet.

Urban: Zagotovo. Jaz mislim, da so Matter in Mito, naši starejši bratje na glasbeni sceni.

Jure: Ja, tako kot je rekel Urban, že preden smo sodelovali, smo se družili prijateljsko, sedaj po naših dveh koncertih pa so imeli dosti dobrih nasvetov glede glasbe in scene.

Enako torej velja za mariborskega raperja Mita, ki je prav tako del vašega albuma? 

Urban: On nam je največ pomagal. Matter so starejši bratje, ampak z njimi se malo manj vidimo, ker so iz Ljubljane. Mito pa je praktično vedno zraven, lahko bi rekli, da je naš tihi peti član. Ko smo delali album, nam je dal ogromno modrosti o glasbi, pa tudi na splošno, o življenju.

Vid: Kadarkoli je Mito v sobi, se nekaj dobrega sliši, nekaj dobrega zgodi.

Mito in Matter so na slovenski glasbeni sceni že precej utečeni. Kako pa vi gledate na svoj prodor, sedaj ko ste izdali svoj prvenec? Se je v Sloveniji težko uveljaviti?

Matic: Definitivno smo zelo blessed (blaženi, op. a.), kar se tega tiče, predvsem zaradi povezav, ki jih ima Urban preko Mita, do celotne glasbene scene. Za vse to, da smo zanimivi publikacijam in da smo že od začetka imeli nekaj poslušalcev, ki so delili dobre besede, smo zelo hvaležni. Mislim, da to ni privzeto, ampak zasluženo. Danes ni več tako, da te more založba vzeti pod okrilje, ker pač rabiš veliko denarja, da posnameš album, ampak lahko dobesedno vsak dela glasbo. Trg je zato zelo nasičen, ljudje pa so zelo zasedeni in nimajo časa. Priti v njihove zvočnike je velik privilegij.

Kako pa gledate na trenutno slovensko rapersko sceno?

Jure: Zdaj je v vzponu.

Urban: Zmes, približno tri leta nazaj, je bilo precej hudo gledati nanjo, ker je bila precej bedna. Ampak mislim, da gre zdaj na boljše - pa ne zato, ker smo mi prišli na sceno, ampak tudi drugi. Imamo veliko zanimivih izvajalcev.

Kakšne imate načrte s koncerti? Se morda obeta turneja po Sloveniji?

Urban: Turneje v teh časih sicer lahko imaš, kot jo je imel recimo Vazz pred kratkim, vsaka mu času. Ampak to je cel drug svet, velik zalogaj, in zdi se mi, da je v začetku to za nas nesmiselno. Do sedaj smo imeli komaj dva koncerta - danes je tretji. Ne moreš iti na turnejo, če nimaš pojma, kakšen bo odziv, oziroma veš samo to, kako je v Ljubljani in Mariboru.

Jure: Moremo še malo potipat, kako je na Obali.

Na vašem prvem koncertu v Mariboru je bil odziv odličen, ljudje so z vami peli vaša besedila. 

Vid: Vse so vedeli, vse so vedeli. To je res poseben občutek.

Urban: Dobro vedeli smo, da si bodo ljudje dali duška, ker smo jih približno poznali. Vedeli smo, da bodo prišli fantje, ki bodo naredili sceno. Jaz v Mariboru Lave sploh nisem rabil rapat in to je res privilegij. Šok pa je bil predvsem v Ljubljani, ker nekaj je, da si dajo ljudje duška, nekaj pa, da vedo vsa besedila na pamet. Vsaka jim čast.

Jure: Takšni koncerti ti dajo velik zagon.

Kakšni so vaši cilji za prihodnost po tako uspešnem začetku? Kje se vidite čez 10 let?

Urban: Vidim, da .travnik še obstaja. To je cilj, da imamo koncerte, delamo glasbo, imamo neke nove ideje, se ne skregamo. Sicer pa mislim, da noben od nas ne razmišlja tako daleč v prihodnost in si postavlja cilje, ker je to nemogoče.

Jure: Naš cilj je samo to, da delamo to kar delamo in to delamo dobro, vse ostalo pa pride zraven.

Vid: Ja, ni to naš vir zaslužka. Mi ne mislimo, da si bomo s .travnikom lahko čez pet let kupili hišo.