Nipkejevih dolgih sedem let za Retro razmislek

NIPKE - Retro

 Za meritev relevantosti draveljskega raperja potrebuješ hudo dolg štrik. Novi album Retro to večkratno potrdi. Nipkejeva dikcija je tako zelo prijazna in priljudna, da se zdi primerna celo za malčke, ki bodo komaj jutri shodili. Ko pa z njim vštric prepevaš Spet je cajt da, sploh pa Od kar sva prvič, pa je vsakomur jasno, da gre za, sicer flegmatične, a vendar gangsterske verze. Seveda je slednja ugotovitev skrajno kontradiktorna in absurdno smešna hkrati. Toda poslušanje Retra je še naprej udobno in prijetno. V nizu enajstih ga ni songa, ki pri sleherniku ne bi vzbudil ikonsko dobro voljo Kekčevega tipa. Lahkotna disco-funky vibracija, ki je ključna postavka glasbenih tekstur producenta Damjana Jovića, odločno prispeva k temu, da Nipkejev drugi album ohranja sproščen poletni vonj. Ena od drugače ritmično oblikovanih je nekalorični drum’n’bass iz komada Tvoja revolucija. Vse na men je še en primer lahke Jovićeve slogovne deviacije, tokrat proti trapu. Premišljeno uravnotežen je tudi izbor raperjevih izhodiščnih tematik: romantika v dvoje, blokovski vsakdan, pobeg v naravo, celo pes (kako pozorno od ljubečega lastnika, lastnikov pravzaprav), čilanje in obče pozitivno (avto)filanje. V istem duhu se predstavi tudi kar številna in kardovsko zanimiva ekip’ca gostov. Četvorček trekov ima ft., ali kar fit, kot Nipke imenuje ta utečen protokol. Dinamika komada Ulet u moj templ – z Jovičem, Ezro, Vaskom, Shortijem in Trkajem ob strani – sicer najprej spomni prav na značilne Trkajeve bengerje ravnih ritmičnih oblik. Skova ali Vasko, se zdi, se izmed pridruženih najbolj potrudi. Že omenjeno epiko Spet je cajt da so Ezra, Drill in Ghet kot gostje zgrabili do te mere, da bi vložke vseh teh lahko primerjali z njihovimi najboljšimi izpadi kadarkoli. Še en dopolnilni dokaz, da je sveža nipkovščina imenovana Retro res, je**ga, prelepa in zato užitkarska.

Ocena: 5