Niet: Suvereno divji, odrsko prepričljivi in studijsko vznemirjeni

Za zasedbo Niet je, s premori vred, skoraj štiri desetletja kariere, ki so jo zaznamovali vrhunci, padci, izgube, tudi srečanja temne dame s koso. Tragično so izgubili najprej pevca Primoža, nato še basista Aleša, kar pa ni ustavilo njihove kreativnosti, da so osmih letih izdali štiri albume, nekaj, kar je bilo, vsaj zanje, v osemdesetih dokaj neizvedljivo. Zadnji album, V bližini ljudi, so izdali leta 2015.

"Dolgo nismo bili na odru, ljudje so željni koncertov, pridejo in jim je dobro. Kot tudi nam. Po tej zimi, ko smo bili spet brez koncertov, ljudje niso imeli kam iti. Čuti se, da ljudem dogaja, zadnjič v Mariboru se jim je čisto odtrgalo," je svoje vtise strnil pevec Borut Marolt Dodi. "Štajerci so precej srčni," vskoči kitarist Likar, "pa še premagali so Olimpijo, koncert je bil takoj po tekmi."

"Korona nam mi dala nič," je razmišljal Igor Dernovšek, "no, dala nam je prosti čas," ga je dopolnil Dodi. "S korono je bil križ in veliko sranje. Ni bilo pravega zagona in navdiha. So nekateri dejali, boš pa delal nove komade, pa za koga, če ne smem igrati? Avtomatsko nam je bilo vse odbijajoče," je pritrdil Likar. "Vse je bilo turobno, depresivno, nič se ni delalo, nisi vedel, kdaj se bo končalo, težko sranje," je razmišljal Igor. "Še dobro, da imamo v bendu vsi službe, najtežje je bilo roadiejem, lučkarjem, katerim so bili koncerti kruh,"  je svoje dodal Dodi.

"Dejansko se eno leto sploh nismo videli, ker smo bili ločeni po občinah," se je spomnil Igor, "potem je res noro, ko smo se spet dobili in imeli nekaj špilov, potem pa spet – novi lockdown. To se je dogajalo dve leti zapored, da smo se zagnali, nadaljevali, pa se je potem spet vse ustavilo jeseni, ko se je začel nov val."

"Pravzaprav je bilo odvisno, v kakšnem psihičnem stanju je bil posameznik," je pomodroval Dodi, "vsaj, kolikor vem, ni nihče kaj prida ustvarjal, kolikor sem se pogovarjal z drugimi glasbeniki," ga je dopolnil Igor. "Veliko ljudi se je zapilo," je žalostno ugotovil pevec.

"Pravzaprav ni velikega gibanja trenutno v glasbi, da bi kakšen bend izrazito izstopal s sporočili in angažiranostjo. Včasih so bile scene bolj močne, od pankerjev, šminkerjev, heavymetalcev, v 80. letih," je razmišljal Igor.

Pesmi Nieti dejansko govorijo o depresiji, sranju, izobčenosti, perspektivah, izgubljenih iluzijah, vsem, kar je v družbi najti tudi v modernih časih. "Na srečo smo pisali take skladbe, tekstovno, da jih lahko postaviš v kateri koli čas. Nismo bili nikoli definirano politični ali vezani na določeno obdobje. Na srečo smo tako lahko vedno aktualni," je ugotavljal Dernovšek.

Zasedba gre v kratkem v studio, kjer bo posnela nekaj starih pesmi, ki, po njihovih besedah "niso bile nikoli dobro posnete, da bi jih vrteli po radiu, za katere mislimo, da bi jih lahko vrteli več, a je bila kakovost enostavno preslaba." "Nikoli ne bi studijsko posneli še enkrat Lep dan za smrt ali Depresije, bomo po posneli Ruskega vohuna, ki sem ga prvotno pel jaz in še nimamo posnetka z Dodijem, ali Februar, ki je bil slabe kvalitete ali Perspektive, pa Melanholijo, ki jo zdaj igramo drugače," je oznanil Igor.

"Skratka, gremo v studio in če ne drugega, bomo videli, kako se bomo tam počutili in kako nam zadeve ustrezajo. Ne reci nikoli, da ne bomo naredili še kaj novega, avtorskega, a zaenkrat je načrt tak," je napovedal Dernovšek.

"Pravzaprav mi zmanjkuje časa, imam super službo, v kateri uživam, a je tudi naporno, tako da mi sede tudi, ko je vikend, da lahko izklopim glavo za dan ali dva. Kot tudi, ko pridem na oder, a se je tudi po koncertih treba spočiti, nismo več najmlajši. Studio pa je drugače, tam je delo, ki je sicer tudi lahko zabavno, a je vseeno delo," je svoje misli strnil Dodi.

Kaj pa, ko misli nanesejo na njihove kolege, pokojna Primoža in Aleša? "Opravljamo jih, spomnimo se anekdot in smešnih trenutkov, vseeno pa skušamo vse ohraniti v pozitivi. Verjetno se jima precej kolca in nimata kaj dosti miru," so se o njima strinjali vsi.

"Rokenrol ni mrtev, samo izbire v glasbi je več. Včasih je bil zgolj rokenrol, zdaj pa je vse postalo nekoliko bolj popredalčkano. Danes lahko najdeš vse, če le več kaj in kje iskati. Po drugi strani pa je tako, da imaš lahko bend, ki ga moraš spofrsirati prek drugih medijev, da ga sploh lahko znaš poiskati na YouTubu," so razmišljali za sam konec pogovora.

"V osmih letih smo posneli štiri plošče, ko smo se res malce naveličali, potem pa smo se vrnili tik pred korono. Glede igranja pesmi pa je res, da so starejše bolj enostavne za igranje, tudi krajše, novejše pa so vseeno bolj zahtevne, več ritmike, vsega. Po navadi pa jih potem za koncerte damo skupaj v takem vrstnem redu, da funkcionirajo," je opisal Igor.

"V odrski nastop vložim veliko energije in je tako precej naporno. Uro in petnajst kričim v mikrofon, odigramo šestindvajset pesmi, kar me dodobra izžame. Večina drugih bendov jih odigra okoli petnajst. Pred koncertom moram po tihem govoriti," je priznal Dodi.

Od njihovega zadnjega studijskega albuma V bližini ljudi mineva že sedmo leto, čeprav priznavajo, da so po desetih letih intenzivnega igranja na odrih precej bolj suvereni. Ne gre pa dvomiti, da jih bo po ponovnem obisku studia spet odneslo v lovke kreativnosti, saj imajo zagotovo še kaj za povedati. Kar pa bomo, upajmo, lahko videli oz. slišali kmalu ...